Slovenska matica nadaljuje s svojo predstavitvijo novih publikacij, knjig, zbornikov ter organizacijo simpozijev vseslovenskega pomena. Tako sedaj vabi na predstavitev zbornika Simon Rutar in Beneška Slovenija, ki bo v petek, 1. oktobra, ob 18. uri v Slovenskem kulturnem centru, Špietar/San Pietro al Natisone v Italiji.
Naslovnica
Nastopili bodo urednika knjige Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc ter predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič. Dogodek bo potekal v soorganizaciji z Inštitutom za slovensko kulturo in Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU. Dogodek lahko povezujemo z bližnjo obletnico Rutarjevega rojstva (12. oktobra 1851)
Znanstvena monografija Simon Rutar in Beneška Slovenija obravnava življenje in delo enega prvih šolanih slovenskih zgodovinarjev in geografov, tolminskega rojaka Simona Rutarja (1851–1899). Razdeljena je na dva sklopa. V prvem se avtorji osredotočajo na nova dognanja o življenju in delu Simona Rutarja, v drugem pa je tematika usmerjena na Beneško Slovenijo, in sicer od časov Simona Rutarja do današnjih dni; v njem se Rutarjev pogled na problematiko prepleta s kasnejšim razvojem dogodkov in procesov na tem ozemlju. Knjiga zapolnjuje vrzeli dosedanjega vedenja in ga nadgrajuje s soočenjem s težavami preteklosti in reševanjem v sodobnosti, posebej pa obravnava tudi probleme, do katerih je prišlo, ker je bil del Slovencev z državno mejo ločen od države, v katerem je živela in živi večina njihovih rojakov.
V prvem delu monografije sodeluje več znanih avtorjev na temo Rutarjeve biografije: Robert Devetak – Oris življenja in dela primorskega zgodovinarja Simona Rutarja, Peter Mikša – Na visokih gorah: Simon Rutar – odbornik Slovenskega planinskega društva v času njegovega nastanka in eden prvih sodelavcev Planinskega vestnika, Karla Kofol – Kako v zgornjem Posočju ohranjamo spomin na Simona Rutarja.
Drugi del obravnava teme Beneške Slovenije in je obsežnejši. Jernej Zupančič – Beneška Slovenija: geografija zahodnega slovenskega roba, Giorgio Banchig – “Proč z Avstrijo!” Zakaj so se Beneški Slovenci opredelili za Italijo, Branko Marušič – O začetkih književnega ustvarjanja pri Beneških Slovencih, Petra Testen Koren – Beneške dikle v italijanskih mestih in povojni odmevi na njihovo delo v Matajurju (1950 – 1973), Danila Zuljan Kumar – Slovenska identiteta med mladimi v Beneški Sloveniji, Zdravko Likar – Odnosi med Benečijo in Posočjem od druge svetovne vojne do danes.
Uvod v knjigo sta napisali urednici Petra Kolenc in Danila Zuljan, Aleš Gabrič pa piše o Simonu Rutarju in Slovenski matici.
Simon Rutar je bil slovenski zgodovinar, geograf in arheolog (12. oktober 1851, Krn – 3. maj 1903 Ljubljana).
Maturiral je na goriški gimnaziji in se je po odsluženem enoletnem vojaškem roku (1872/73) vpisal na graško univerzo na študij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih slovenskih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Po koncu študija je služboval na srednjih šolah in nato v muzejih v Splitu in v Ljubljani. Bil je ploden pisec in je napisal vrsto del o zgodovini in arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino Tolminskega, pokateri je najbolj znan.
Rutarjeva dela:
- Simon Rutar, Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. Na Dunaju, 1882;
- Simon Rutar, Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom. U Gorici, 1882;
- Simon Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, 2 zv. Ljubljana, 1892-1893;
- Simon Rutar, Zgodovinske črtice iz poknežene grofije goriške in gradiške. V Gorici, 1895;
- Simon Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra: prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis. 2 zv. Ljubljana, 1896-1897;
- Simon Rutar, Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis. Ljubljana, 1899.
Knjiga je izšla v soizdajateljstvu z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in ob finančni podpori Občine Tolmin.
Marijan Zlobec