Tristan Gottfrieda von Straßburga iz okrog leta 1210 je ljubiteljem srednjeveške literature, še posebej nemške morda enako znan kot Parzival Wolframa von Eschenbacha, ki ga je Založba UNG izdala leta 2019, sedaj pa nekako dopolnila še s Tristanom, oboje v prevodu, s komentarji in opombami ter izborom ilustracij prof. dr. Simona Širce.
Gre za pravcati prevajalski podvig, še posebej, ker gre za bralsko bolj tvegano pot ali izziv, kot če bi šlo za prevoda dveh Wagnerjevih dram, se pravi Tristana in Izolde ter Parsifala, česar pa prav tako še nimamo v slovenščini, vsaj ne v knjižni, sodobni in komentirani izdaji, kar zgovorno kaže na naš odnos do celovite umetniške ustvarjalnosti Richarda Wagnerja.
Legenda o Tristanu in Izoldi, zgodba o neobvladljivi strasti med nesojenima zaljubljencema, o navzkrižju njune zakonolomne ljubezni z družbenimi normami in o njuni tragični smrti, že vse od zgodnjega srednjega veka prenika v vse tokove evropskega umetnostnega izročila. Richard Wagner je s svojo glasbeno dramo Tristan in Izolda dosegel enega od vrhuncev človeške kulture v glasbi, na srednjeveški književni Parnas pa poleg Wolframovega Parzivala (Založba UNG, 2019) nesporno sodi tudi Gottfriedov Tristan s svojim večnim motivom sožitja radosti in trpljenja, ljubezni in smrti.
Knjiga prinaša živahen, tekoč prozni prevod izvirne pesnitve v 19548 verzih, ki priča o Gottfriedovem odličnem poznavanju retorike, glasbe, lovskih tehnik, teologije in prava; vse to je nevsiljivo umeščeno v okvir usodnega ljubezenskega trikotnika, vprašanja zakonske stanovitnosti in podložnikove zvestobe vladarju, ter je podano z razgibano in dinamično pripovedjo z večno aktualnim sporočilom. Knjiga ima 352 strani, več kot 600 opomb pod črto in 33 ilustracij iz srednjeveških rokopisov.
Iz recenzij:
»Tristan, ki ga je napisal Gottfried von Straßburg okrog leta 1210 po francoski predlogi, sodi med klasike dvorskih romanov. Srednjeveški avtor v svojem delu tematizira usodno, brezpogojno ljubezen, ki kljubuje vsem družbenim oviram. Gottfriedovo delo doslej še ni bilo prevedeno v slovenščino. To vrzel pa je zapolnil Simon Širca s svojim izvrstnim prevodom, ki ga odlikujejo jezikovna dovršenost ter izčrpne jezikovne in strokovne razlage. Tako delo približa širokim krogom bralcev.« (prof. dr. Marija Javor Briški).
»Prevod klasičnega dela srednjeveške nemške književnosti z naslovom Tristan avtorja Gottfrieda von Straßburga, ki ga je v slovenščino prevedel Simon Širca, je brez dvoma vrhunski prevajalski izdelek. Jezik skozi celotno besedilo teče gladko, za tehnično zahtevne odlomke, ki jih v tem delu ne manjka, so poiskane mojstrske prevodne rešitve, najpomembneje pa je to, da celoten prevod ves čas zvesto sledi ohranjenemu srednjeveškemu izvirniku. Ker je izvirno besedilo zaradi avtorjeve smrti ostalo nedokončano, je prevajalec v zadnjem delu knjige smiselno dodal fragmente oz. povzetke drugih ohranjenih različic Tristanove zgodbe, na osnovi česar si lahko bralec sam ustvari vtis o verjetnem zaključku zgodbe. Posebna dodana vrednost prevoda so tudi podrobne, a ravno prav obsežne opombe, ki bralcu pojasnjujejo zgodovinsko, jezikovno in literarno ozadje tega dela. Poleg epa Parzival, ki ga je isti prevajalec prevedel nedavno, tako Slovenci v svojem jeziku dobivamo naslednjo klasiko srednjeveške evropske književnosti.« (doc. dr. Jan Ciglenečki).
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec