V 82. letu starosti je v ponedeljek zvečer v objemu družine, po daljši bolezni, umrl grafik, slikar, kipar, scenograf in kostumograf Klavdij Palčič, zelo znan tudi kot nekdanji predsednik SKGZ, javni kulturni in družbeno-politični delavec v korist slovenske manjšine v Italiji.
Klavdij Palčič, foto Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj
Rodil se je v Trstu 5. avgusta 1940 in tam maturiral na znanstvenem liceju. Na njegovo delo je zgodaj močno vplival slikar in grafik Avgust Černigoj, ki ga je na realki poučeval likovno vzgojo in se je pod njegovim vplivom odločil za likovno ustvarjanje ter se vpisal na umetnostni licej v Benetkah in leta 1964 diplomiral. Zatem je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem in v Gorici ter bil član tržaške skupine Raccordosei – Arte Viva. V sedemdesetih letih je ustanovil in več let vodil grafični atelje pri Založništvu tržaškega tiska, bil pa je tudi izvoljen za predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). Leta 1984 je za svoje ustvarjanje prejel nagrado Prešernovega sklada.
Uveljavil se je kot pomemben slikar, zanj so še posebej značilni sobivanje abstrakcije in figuralike, bližanje kiparstvu in vključevanje tretje dimenzije v sliko, čutna barvitost ter premišljanje o konfliktu med človekovo naravo in proizvodi njegovega znanja. Predstavil se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako po Italiji in nekdanji Jugoslaviji kakor drugod po Evropi, prejel je vrsto nagrad in priznanj, med njimi omenjeno nagrado Prešernovega sklada. Mesto Trst pa mu je že leta 2001 priredilo retrospektivno razstavo v mestnem muzeju Revoltella.
Ukvarjal se je še s kiparstvom, grafiko, kostumografijo, scenografijo in ilustracijo proznih in pesniških knjig; veliko je sodeloval zlasti s tržaškima rojakoma Miroslavom Košuto in Markom Kravosom, kot scenograf in kostumograf s Slovenskim stalnim gledališčem Trst, Cankarjevim domom, Mestnim gledališčem ljubljanskim in SNG Drama Ljubljana, pa z Verdijevim gledališčem v Trstu, beneškim teatrom La Fenice, dunajskim Theater an der Wien oziroma Dunajskimi slavnostimi tedni…
Kot politik si je prizadeval za enotnost in sodelovanje slovenske skupnosti, tako v sami Italiji kot v povezanosti z matično Slovenijo, kjer je imel veliko prijateljev in znancev ter seveda sodelavcev, med njimi je bil pesnik in politik Ciril Zlobec, za katerega je napravil ilustracije in grafične liste za pesniško zbirko Ljubezen dvoedina.
Pred dnevi so v preddverju tržaškega Kulturnega doma odprli razstavo Palčič 80 z izborom njegovih umetnin, s katero se Slovensko stalno gledališče in Slovenska kulturno-gospodarska zveza poklanjata njegovi 80-letnici. Jubilejna razstava, ki jo je časovno zamaknila pandemija, bo na ogled do decembra.
S Palčičem sem se večkrat srečeval tako v Trstu kot v Ljubljani, za Delo pa sem z njim opravil obsežen intervju, v katerem je Palčič razgrnil svoje poglede na umetnost in družbo kot novi predsednik SKGZ. Vedno je deloval zelo umirjeno, uravnoteženo, odgovorno, v javnosti povezovalno in z razumevanjem širših problemov in celo konfliktov v zamejski skupnosti. Govoril je zelo lepo slovenščino, kot da bi se še posebej zavedal njene lepote in enkratnosti. Ta lepota pa je poudarjala tudi njegovo karakterno samozavest. Vsekakor je bil vsaj takrat bolj povezan s tedanjo slovensko oblastjo in je s tem nadaljeval tradicijo negovanja in ustvarjanja skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Njegov umetniški, še posebej slikarski opus bo ostal trajna vrednota tako za Slovence kot druge someščane v Trstu in v mednarodnem prostoru.
Marijan Zlobec