V ljubljanski Mestni galeriji bodo drevi ob 19. uri odprli skupinsko razstavo Naj bo kvir ! Razstava LGBTIQ +. V sklopu razstave se predstavljajo: Andrej Brumen Čop, Andreja Gomišček, Jasna Klančišar, Neža Knez, Andrea Knezović, Gašper Kunšič, Aprilija Lužar, Miha Satler, strtgm, Filip Vurnik. Na odprtju razstave bo izveden Buto plesni performans Jerneja Škofa Srečevanja, vrzeli in sledi z glasbo Maje Pahor. Kustos razstave je dr. Sarival Sosič, avtor Brane Mozetič, uvodno študijo pa je prispeval Domen Ograjenšek.
Kakršnokoli ustvarjanje je dejanje vpeto tudi v akt vrednotenja, saj je vedno namenjeno ljudem, izpostavljeno navzven v širši družbeni prostor, podvrženo razumevanju ali kritiki, odobravanju ali ne odobravanju, občudovanju ali zaničevanju. Forma, kot sestavni del vsakršnega estetskega početja pa se implicitno nanaša na nekaj objektivnega, trdnega in opredeljivega. Torej forma je razstava oziroma postavitev likovnih del v razstavni prostor, saj estetsko sporočilo postavi v določen red, prepoznaven in dojemljiv; postavitvena raznovrstnost pa omogoča tudi kreativno svobodo in izpostavljanje avtorskih pristopov.
Razstava LGBTIQ+ za naslovom Naj bo kvir! je obsežen pregled ustvarjanja, ki je povezano s problematiko spolov. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost. Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru tako velike in likovno raznolike ter vsebinsko jasno usmerjene razstave povezane z vprašanji LGBTIQ+ še ni bilo. Na razstavi v Mestni galeriji Ljubljana razstavlja deset ustvarjalk in ustvarjalcev, ki s prepoznavnim likovnim jezikom zaznamujejo in opredeljujejo sodobno slovensko in širšo likovno umetnost.
V času trajanja razstave bo izšel tudi katalog z reprodukcijami postavitve v prostorih Mestne galerije Ljubljana. Želijo si, da razstava Naj bo kvir! s svojo neposrednostjo, pronicljivostjo, jasno narativnostjo in čisto likovno podobo dodaja sodobni likovni umetnosti tako aktualno teoretični kot likovni značaj, torej, da razstava likovno estetsko in vsebinsko aktivno spodbudi nove in nove razstave ter vedno bolj poglobljeno raziskovanje in analiziranje. (Sarival Sosič)
Andrej Brumen Čop razvija svoje ustvarjanje v tesni povezavi z življenjskimi dogodki. Andreja Gomišček v svojih delih, skozi prizmo lezbičnega in feminističnega dogajanja problematizira družbena vprašanja. Jasna Klančišar se posveča dokumentarnim fotografskim projektom, zanimajo jo predvsem teme marginaliziranih skupin. Gašper Kunšič v svojem delu pogosto izhaja iz svoje biografije, pri čemer uporablja razstavne procese za premislek in rekontekstualizacijo poteka zasebne in kolektivne zgodovine. Aprilija Lužar svoj umetniški izraz usmerja v formalne raznolikosti in slogovne pestrosti ter je vsebinska osredotočena na žensko v družbi in njeno spolno življenje. Neža Knez s poseganjem v funkcije in identitete različnih prostorov razkriva nove lastnosti in preizprašuje predvsem tiste vsebine, ki nastajajo izven samoumevnih predstav. Andrea Knezović ustvarja dela prežeta z močnimi političnimi referencami, ki se nanašajo na družbene strukture in politizacijo intimnega v sodobnem okolju. Miha Satler išče povezave med družbenim okoljem in njegovim vplivom na posameznika. Strtgm izpostavlja sodobno in kritično usmerjeno likovno poetiko. Filip Vurnik se v svoji umetnosti loteva predvsem tematik transspolnosti, transspolnega telesa, transfobije in tematike spola v povezovanju z nasiljem in osebno življenjsko zgodbo.
Pri pripravi razstave, izboru avtorjev in njihovih del sodeluje pesnik in pisatelj Brane Mozetič. Avtor uvodne študije o LGBTIQ+ problematiki pa je pisec, raziskovalec, kurator ter kritik sodobne slovenske vizualne umetnosti Domen Ograjenšek. (Iz tiskovnega sporočila).
V naslovu se pojavlja manj znana beseda kvir. Izvorno je slabšalen izraz za homoseksualce (»čuden«), ki dandanes označuje spekter najrazličnejših spolnih identitet, spolnih vedenj in izrazov spola, ki ne vsebuje heteronormativnosti in spolne binarnosti.
Queer/kvir osebe so osebe, ki se ne morejo ali nočejo identificirati z nobeno od spolnih usmerjenosti, spolnih identitet. Gre za neke vrste protest proti normalnosti spolnih identitet in usmerjenosti.
Marijan Zlobec