Slovenska matica vstopa v novo sezono zelo aktivno. Po nekaj dogodkih v Ljubljani in na gostovanjih, le-te nadaljuje še po širni Sloveniji. Tako napoveduje predstavitev knjige Hotena nevednost dr. Tomaža Grušovnika, ki bo v sredo, 15. septembra, ob 19. uri v dvorani Rotovž v Mariboru. O problemu hotene nevednosti v sodobnem času, spremembah v načinu politične komunikacije in performativni naravi jezika se bosta z avtorjem pogovarjala mag. Igor Černe in dr. Gašper Pirc.
Grušovnikova monografija Hotena nevednost prinaša poskus celovite obravnave fenomena, ki se ga vsi zavedamo, a ga le slabo poznamo: izogibanja resnici. Če je za tradicionalno spoznavno teorijo osrednje vprašanje dosegljivost resnice, Grušovnik to optiko obrne in se raje sprašuje, kakšno vlogo ima pri našem razumevanju in ravnanju nelagodno breme spoznanja, za katerega si pogosto želimo, da bi nas zaobšlo. Rdečo nit monografije, ki sporoča, da problem spoznanja ni povezan zgolj s šibkostjo človeškega razuma, ampak tudi z našim načrtnim skrivanjem in bežanjem pred neizprosnostjo resnice, avtor vodi skozi tri obširna poglavja: prvo se posveča zgodovini refleksije hotene nevednosti, ki ji je moč slediti od antike prek srednjega veka do sodobnosti, drugo obravnava vrste, vzroke in vprašanja (ne)protislovnosti pojma, tretje pa se posveča etičnim dimenzijam fenomena.
Tomaž Grušovnik je slovenski filozof, rojen leta 1982 v Mariboru. Dejaven je na področju filozofije pragmatizma in se ukvarja z vlogo in položajem filozofije v družbi ter s problematiko izogibanja vednosti in izmikanja odgovornosti v navezavi na etiko. Obravnava tudi humanistične perspektive okoljske problematike in etiko živali ter filozofijo vzgoje in izobraževanja. Največji vpliv na Grušovnikovo razmišljanje sta imela pozni Ludwig Wittgenstein in Stanley Cavell.
Grušovnik je dve leti obiskoval klasično gimnazijo na Prvi gimnaziji Maribor, potem pa se je prepisal na program mednarodne mature na Drugi gimnaziji Maribor. Po zaključku srednješolskega izobraževanja se je vpisal na dodiplomski študij filozofije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je l. 2006 diplomiral iz filozofije psihologije poznega Ludwiga Wittgensteina pod mentorstvom Boruta Cerkovnika in za svojo zaključno nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Podiplomski študij je nato nadaljeval na istem oddelku pod mentorstvom Deana Komela in Lenarta Škofa ter leta 2013 doktoriral na temo odnosa do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije.
Kot prejemnik Fulbrightove štipendije se je leta 2009 raziskovalno izpopolnjeval na Oddelku za filozofijo University of New Mexico, leta 2010 pa je kot štipendist norveškega finančnega mehanizma deloval kot raziskovalec na Centru za razvoj in okolje univerze v Oslu na Norveškem, kjer je nato leta 2011 bil tudi gostujoči predavatelj.
Od leta 2007 je zaposlen kot visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem. Več let je poučeval na Oddelku za filozofijo Fakultete za humanistične študije, trenutno pa je dejaven predvsem na Pedagoški fakulteti, kjer poučuje različne predmete, povezane s filozofijo in humanistiko ter vzgojo. Na Inštitutu za filozofske študije istoimenske univerze je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016. Od leta 2018 je tudi predsednik Slovenskega filozofskega društva. Za svoje poučevanje je prejel »Svečano listino« za mladega visokošolskega učitelja za leto 2017, ki mu jo je podelila Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Napisal je številne znanstvene članke in poglavja v strokovnih publikacijah ter pripravil nekaj prevodov, denimo zbirko poznih Wittgensteinovih Predavanj in pogovorov o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju ter Thoreaujevo Državljansko nepokorščino. V sklopu literarnega ustvarjanja deluje predvsem z revijama Idiot in Literatura. Nastopil je na številnih mednarodnih konferencah in predavanjih v Avstraliji, Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Njegove najbolj poznane knjige so Odtenki zelene, Etika živali in Moralke.
Odtenki zelene
Odtenki zelene je njegova prva monografija, ki obravnava področje okoljske etike in vsebuje interdisciplinarni humanistični pogled na enega največjih sodobnih problemov – človekovega odnosa do okolja. Zanjo je prejel tudi nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za leto 2012 za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev. V monografiji utemeljuje razširjanje domene moralnega univerzuma na ne-človeške subjekte ter se ukvarja z vprašanjem, kako z vzgojo in izobraževanjem spremeniti človekov odnos do okolja, za katerega lahko z gotovostjo trdimo, da je neprimeren in nesprejemljiv.
Etika živali
Monografija Etika živali osvetljuje človekovo moralno odgovornost do živali, kar je označeno s pojmom šibka različica etike živali, navaja pa tudi argumente za sprejetje t.i. močne različice etike živali, ki zagovarja idejo, da so tudi nekatere živali sposobne moralnega delovanja. V njej je poleg filozofske analize, ki je okrepljena z naravoslovnimi, zgodovinskimi, psihološkimi in drugimi znanstvenimi dognanji, mogoče razbrati tudi kritiko sodobne družbe, ki v odnosu do živali in okolja izvaja nekatere nemoralne prakse.
Moralke so esejistična knjižica, sestavljena iz šestih esejev, katerih vsebina zadeva področja etike, pravic živali, znanosti in filozofije. Grušovnik svoje premišljevanje s posluževanjem klasičnih esejističnih praks postavi v okvir življenjskih okoliščin, v katerih so se mu določene misli porodile. Posamezni teksti, ki so prvoosebna razmišljanja, prepletena s filozofskimi raziskavami, literarnimi fragmenti in nedavnimi dognanji znanosti, nagovarjajo različne teme (npr. etika živali, družbene spremembe, iskanje smisla, racionalizacije) in med seboj ne prehajajo sklenjeno, temveč si sledijo po načelu asociacije.
Dogodek soorganizirajo Slovenska matica, Mariborska knjižnica in Slovensko filozofsko društvo.
Marijan Zlobec