Slovenska matica nadaljuje s pogovori z avtorji knjig, ki so izšle pri njej. Cikel Matica pod zvezdami se bo nadaljeval v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri v atriju Slovenske matice, v primeru slabega vremena pa v dvorani v prvem nadstropju. Tokratni gost bo akademik dr. Janko Kos.
Akademik dr. Janko Kos, literarni zgodovinar in teoretik, je pripadnik povojne t. i. kritične generacije. Bil je urednik revij Beseda in Perspektive ter sodelavec Odra 57, v letih 1970–1998 pa profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, komparativistike in filozofije. Pripravil je tudi nekaj znanstveno-kritičnih izdaj (mdr. Valentin Vodnik, France Prešeren, Ivan Cankar, Božo Vodušek, Brižinski spomeniki), učbenikov, priročnikov in antologij. Leta 2015 so izšla njegova spominjanja v dveh knjigah: Umetniki in meščani ter Ideologi in oporečniki, nato pa še monografija Misliti Cankarja (2018). Slovenska matica je izdala štiri njegova dela: Duhovna zgodovina Slovencev (1996), Prešeren in krščanstvo (2002), Sociologija slovenske literature (2016) in Primerjalna zgodovina svetovne literature (2020).
Mladostni devetdesetletnik, sicer rojen že 31. marca 1931, foto Wikipedija
Ob profesorjevi 90-letnici se bomo sprehodili skozi knjige, ki jih je izdal pri Slovenski matici, dotaknili pa se bomo tudi drugih aktualnih vprašanj, tako ali drugače povezanih z literaturo. Pogovor bo vodil dr. Tone Smolej.
Dogodek bo možno spremljati še v živo preko Facebook profila Slovenske matice.
Med zadnjimi knjigami dr. Janka Kosa je pri Slovenski matici, kot rečeno, Primerjalna zgodovina svetovne literature (2020). S Primerjalno zgodovino svetovne literature zasnuje očrt literarne zgodovine, ki kljubuje pozitivističnemu popisu vseh njenih partikularnosti. S pomočjo duhovnozgodovinske metode v posameznih literarnozgodovinskih pojavih tako odkriva občosti, ki literaturo povezujejo z religijskimi, metafizičnimi in socialno-moralnimi temelji kulture. V času, za katerega je značilna usmeritev k leksikonskemu znanju, je Kosovo delo nadvse dragocen poskus sinteze kompleksnih pojavov in smeri, preko katerih se prikazuje enovita podoba svetovne literature.
Knjiga je med Kosovimi najzahtevnejšimi, saj predpostavlja, da bralec pozna svetovno zgodovino in zgodovino kultur že od poprej in da se z lahkoto, tako kot avtor, seli s celine na celino, dokler ne pristane v Evropi. Tu pa je prostor še za kakšen slovenski “okvirček”.
Naslovnica
Dr. Janko Kos je pri Slovenski matici že leta 1996 izdal prav posebno knjigo Duhovna zgodovina Slovencev. Avtor obravnava duhovno zgodovino Slovencev predvsem z dveh vidikov: z vidika prehajanja od plemen in ljudstva prek oblikovanja v narod do nacije v lastni državi; pa z vidika svetovnih nazorov, prevladovanja krščanstva ali svobodomiselstva, prek spopadov med njima in njunih kriz, prek pojava komunizma in revolucije ter njunega odmiranja do težnje po strpnem in zdravem sožitju med krščanstvom in svobodomiselnostjo.
Delo bi praviloma moralo zanimati vse, ki so jim še mar temeljna vprašanja slovenstva; vsekakor pa bi jo natančneje morali poznati vsi, ki se resneje ali poklicno ukvarjajo s kulturo.
Za knjigo je značilen tudi njen slog, ki nikakor ni abstraktno učenjaški, temveč dostopen slehernemu izobražencu, nazoren in sočen, knjiga ni obremenjena z znanstvenim aparatom, viri in opombami.
Druga dr. Kosova knjiga pri Slovenski matici je bila Prešeren in krščanstvo (2002). Kos je strokovnjak za primerjalno književnost, a tudi imeniten poznavalec Prešerna. Zadnja leta se posebno ukvarja s pesnikovim razmerjem do krščanstva. V knjigi razpravlja o Prešernovem svobodomiselstu, njegovem poznavanju Biblije, o njegovem svetu vrednot in o razumevanju krščanstva v Krstu pri Savici. Študija je opremljena z opombami in jo Slovenska matica priporoča vsem, ki imajo radi Prešerna in bi želeli objektivno spoznati njegov duhovni življenjski nazor.
Naslovnica
Tretja knjiga akademika dr. Kosa pri SM je Sociologija slovenske literature (2016). Avtor razume literarno sociologijo kot posebno znanstveno disciplino na meji med sociologijo in literarno vedo. Literarna sociologija, ki raziskuje slovensko literaturo na avtorski ravni, ima za analizo, ki povezuje obe področji. na razpolago dovolj podatkov, ki omogočajo zanesljivo razlago pomena književnosti v vsakokratnem zgodovinskem družbenem kontekstu. Janko Kos na ta način interpretira slovensko literaturo v širokem zgodovinskem loku družbenih okoliščin in ideologij. Ideologije so močneje udeležene v obdobjih, ki so socialno in politično izrazito konfliktna. Obstajajo pa seveda tudi avtorji in dela, ki se izmikajo tovrstnim opredelitvam, so ideološko večznačni ali povsem neopredeljivi. Gre za izjemno delo odličnega poznavalca slovenske in evropske literature ter družbenih okoliščinah, v katerih je nastajala.
Marijan Zlobec