ZRC SAZU obhaja štiridesetletnico. Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. 374 vseh zaposlenih, med njimi več kot 300 raziskovalcev, deluje v kar 18 inštitutih. Današnji dan je ali še bo v celoti v znamenju jubileja. Začel se je že zjutraj s prodajo knjig z občutnim popustom – 40 % za 40 let – pred knjigarno, in nadaljeval s tiskovno konferenco s predstavitvijo novih knjig, nadaljeval z javnim pogovorom na Novem trgu in odprtjem nove knjigarne Založbe ZRC Azil, kjer je bila poprej knjigarna Beletrine, popoldan bo v znamenju glasbe z DJ Udom Brennerjem, zvečer bo še koncert Svetlane Makarovič in Janje Majzelj ter pozabava, kar so sprejeli kot prevod afterparty.
Boris Kern in Agata Tomažič sta uvedla jubilejne slovesnosti, vse fotografije Marijan Zlobec
ZRC SAZU se je v slovenski javnosti zasidral kot osrednja znanstveno-raziskovalna ustanova predvsem s področja humanistike, družboslovja in izbranih področjih naravoslovja. Danes šteje 18 inštitutov, od katerih jih ima večina sedež na Novem trgu 2 v Ljubljani, eden pa je v Postojni. Skupno v njih deluje več kot 300 raziskovalk in raziskovalcev, ki so zaslužni tako za temeljne raziskave, kamor sodijo že več kot 60-letne redne neprekinjene meritve Triglavskega ledenika, ki jih izvaja Geografski inštitut Antona Melika, ali pa izredni projekti, kot so vseslovenski slovarski portal Fran, ki so ga zasnovali, izdelali in zdaj zanj skrbijo ter ga dopolnjujejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
Delo na ZRC-ju SAZU je izrazito interdisciplinarno in temelji na sodelovanju, medsebojnem dopolnjevanju in sinergiji. Različna raziskovalna področja obsegajo študij kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov ter praks.
Nova knjigarna Azil
Posebno bogata je založniška dejavnost v okviru Založbe ZRC, ki letno izdaja okrog 50 znanstvenih publikacij. Z novo knjigarno bodo vse njihove publikacije bolj opazne že “s ceste”, bolj dostopne in lahko jih bo še več, tudi mednarodnih publikacij.
Boljši pristop do vseh knjig
Panorama slovarjev
Jubilejna ugodnost nakupov knjig
Največje pozornosti na tiskovni konferenci je bil deležen obsežni, čeprav šele v prvi knjigi od več naslednjih, kar pa je še skrivnost, koliko jih bo do konca, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. V imenu “celega razreda” ga je predstavil vodja projekta dr. Kozma Ahačič.
Kozma Ahačič je zelo ponosen na zgodovinski projekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16) je razlagalni zgodovinski slovar. Prinaša popoln popis pomenskih, slogovnih, oblikoslovnih, glasoslovnih, večkrat tudi skladenjskih pojavov pri posamezni iztočnici. Gre za najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Prvi zvezek slovarja (A–D) vsebuje 3027 slovarskih sestavkov, od tega 2061 razlagalnih in 966 kazalčnih. Opisanih je 3414 pomenov iztočnic.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja je trenutno največji slovenski slovaropisni projekt. Glede na relativno maloštevilno gradivo iz 17. ter 18. stoletja ter relativno dobro popisano gradivo 19. stoletja gre za slovar, ki bo temeljni zgodovinski slovar slovenskega jezika. Šele njegovo dokončanje bo omogočalo izdelavo priročnikov, kot je npr. Oxford English Dictionary, tudi za slovenski jezik. Projekt bo omogočil dokončni premislek o slovarskem konceptu na mednarodni ravni, izdelavo dokončnih gesel za prvi zvezek slovarja in tem povezanih raziskav ter izdelavo priročnika za bodoče leksikografe.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovarski korpus predstavljajo vsa slovenska besedila ohranjenih natisnjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja od leta 1550 do 1595 in slovenski del večjezičnih Megiserjevih slovarjev (1592, 1603). Temelj za izdelavo prvega dela slovarja je listkovni korpus (skupaj 3.169.000 pojavitev), v katerem je vsaka beseda sobesedilno prikazana v vsakokratni rabi. V zadnji fazi je bil dopolnjen z digitalnim Korpusom 16, ki obsega prepise 45 knjižnih del na 12.945 straneh. Ker je v slovarju popisana knjižnojezikovna dediščina naših prednikov izpred skoraj 500 let, ta predstavlja pomemben vir informacij tako za strokovno javnost kakor za splošne uporabnike, ki jih zanima, kdaj se je določena beseda v slovenskem knjižnem jeziku pojavila prvič in kakšni so bili njeni zgodovinski pomeni.
Ker bo slovar narejen z najnaprednejšo računalniško tehnologijo, bo projekt ponudil tudi rešitve za številna jezikovnotehnološka vprašanja, ki jih odpira izdelava tako velikega slovarja v današnji dobi. Obenem s prvim zvezkom slovarja bo tako pripravljena tudi objava slovarja na spletu, ki bo v celoti odprto dostopen. Spletna verzija slovarja ne bo strogo sledila abecednemu redu priprave, kot ga zahteva knjižna izdaja, ampak bo na podlagi podatkov o iskanju vključevala tudi druga gesla in se bo v prihodnosti vsako leto dopolnjevala z novimi gesli.
Knjige Založbe ZRC
V okviru projekta se bodo pripravila tudi vsebinska in jezikovnotehnološka izhodišča za pripravo korpusa slovenskega jezika 16. stoletja, za katerega je večina prepisov že pripravljenih. Korpus bo odprto dostopen. V okviru projekta bo tako začel izhajati oziroma delovati slovar, ki so ga številne recenzije po mednarodnih revijah že ob izdaji poskusnega snopiča ocenile za eno najmodernejših nastajajočih evropskih del zgodovinskega slovaropisja.
Kozma Ahačič je na predstavitvi pozabil povedati, koliko bo na koncu knjig ter da so o takem slovarju sanjale cele generacije žal že pokojnih slovenistov, ki bi se tega podviga prav gotovo bolj veselile, kot kaže nizka naklada 300 izvodov. Toliko jih ne bi smelo biti dovolj niti za vse svetovne raziskovalne in znanstvene ustanove, ki se ukvarjajo z jeziki, njihovo zgodovino ter primerjalnimi slovarji, glede samo ali le slovanskega sveta pa kar v trinajstih državah.
Glavni uredniki: Kozma Ahačič, Metod Čepar, Alenka Jelovšek, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak
Drugi avtorji (geselski članki): Kozma Ahačič, Metod Čepar, Alenka Jelovšek, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak, Francka Premk
Dr. Kozma Ahačič, vodja projekta
Druga knjiga na tiskovni konferenci je bila Zgodovina slovanske mitologije v XX. stoletju ruskega avtorja Nikolaja Mihajlova, uredila sta jo Monika Kropej Telban in Nejc Petrič. Izšla je v zbirki Studia mythologica Slavica – Supplementa Supplementum 16 pri Založbi ZRC ter izdajateljih Inštitutu za arheologijo in Inštitutu za slovensko narodopisje.
Urednica Monika Kropej Telban
Knjiga priznanega ruskega jezikoslovca in semiotika Nikolaja Aleksandroviča Mihajlova Николай Александрович Михайлов je izšla posthumno kar deset let po njegovi smrti. V njej je podan dober pregled številnih raziskav slovanske in baltoslovanske mitologije. Predstavljena so dela, ki so jih pisali proučevalci slovanske mitologije tako na podlagi pisnih kot tudi folklornih, jezikoslovnih in arheoloških virov. Njihovo vrsto začenja delo lužiškosrbskega avtorja Michaela Frenzla o slovanskih malikih, ki je bilo napisano že leta 1691, objavljeno pa šele leta 1719. Sledijo razprave in monografije, ki se vrstijo skozi tri stoletja.
Prvotni viri (poročila kronistov in letopiscev) so sicer nepopolni in nejasni, vendar so v tej knjigi ponovno kritično analizirani. Poleg tega je skozi prežitke poganstva rekonstruirana tudi mitologija različnih slovanskih narodov in predstavljena njihova mitsko-ritualistična dediščina.
Drugotni viri slovanske mitologije. »Kabinetna mitologija« v času od XVII. do XVIII. stoletja
Abraham Frenzel, Michael Frenzel, Christian Knauthe, Karl Gottlob von Anton, Anton Tomaž Linhart
Proučevanje slovanske mitologije v XX. st.
Nikolaj Mihajlovič Galkovski (1868–1933)
Jevgenij Vasiljevič Aničkov (1866–1937)
Louis Léger (1843–1923)
Viljo Johannes Mansikka (1884–1947)
Aleksander Brückner (1856–1939)
Lubor Niederle (1865–1944)
Thede Carl Theodor Palm (1907–1995)
Erwin Eugen Helmut Wienecke (1904–1952)
Leonhard Franz (1895–1974)
Veselin Čajkanović (1881–1946)
Josip Mal (1884–1978)
Boris Ottokar Unbegaun (1898–1973)
Vittore Pisani (1899–1990)
Evel Gasparini (1900–1982)
Frans Vyncke (1920–2013)
Roman Osipovič Jakobson (1896–1982)
Vladimir Nikolajevič Toporov (1928–2005)
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov (1929–2017) in Vladimir Nikolajevič Toporov
France Bezlaj (1910–1993)
Karl Heinrich Meyer (1890–1945)
Leszek Józef Moszyński (1928–2006)
Henryk Łowmiański (1898–1984)
Aleksander Gieysztor (1916–1999)
Myroslava Tomorug Znayenko (1933)
Zdenek Váňa (1924–1994)
Radoslav Katičić (1930–2019)
Enciklopedični slovar »Slovanska mitologija«
Slovenska mitologija
Tretja knjiga: Pripovedno izročilo. Razvoj in raziskovanje je knjiga Monike Kropej Telban. Izšla je v Založbi ZRC, zbirki efka, izdajatelj pa je Inštitut za slovensko narodopisje.
Celosten prikaz razvoja in raziskovanja slovenskega folklornega pripovednega izročila odkriva vpogled v osnovne premise razvojne poti pripovedništva v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Preko analize vsebin in poti širjenja je predstavljeno spreminjanje pripovedne kulture skozi prostor in čas. Literatura in slovstvena folklora sta se vzajemno oplajali in zato je pripovedno izročilo ne glede na razdalje, tako prostorske kot časovne, skupno bogastvo številnih narodov. Predstavljene so razvojne smernice od izročil najstarejših civilizacij do pripovedne kulture današnjih dni, kakor tudi različni žanri folklornega pripovedništva. Predstavljene so tudi metode in teorije raziskovanja, ki so se ali se še vedno uporabljajo in nastajajo v folkloristiki in na področju pripovedne kulture.
Kuoln, glažuna in še kaj. Folklorne pripovedi Zasavje je že 56 knjiga iz zbirke Glasovi 56 založnika Založbe ZRC in izdajatelja Inštituta za slovensko narodopisje. Njena avtorica je Maruša Stoklasa Drečnik iz Hrastnika.
Zasavje, ujeto v 243 folklornih pripovedih 56. knjige iz zbirke Glasovi – Kuoln, glažuna in še kaj, je predstavljeno z najlepšega s stališča – s stališča ljudi, ujetih v čas rudarjenja, steklarstva, v mestno in v vaško okolje. Tako nas folklorne pripovedi, vezane na zasavska mesta, popeljejo v svet rudarja, njegovih žena, otrok, težkega dela, v glažuto, šierluknje, med glažerje. Vaške so motivno veliko bolj povezane z obdelovanjem zemlje, s prazniki, z naravo. V vseh ostajajo ujeti pomembni spomini, ki so del generacij pred in za nami. Ta del včasih kar preveč pozabljene Slovenije je znan še pod dvema imenoma: kot Črni in Rdeči revirji. Črni so vezani na premog, težko industrijo; Rdeči na upor malih ljudi, revolucijo, čas druge svetovne vojne, na pomembne zgodovinske dogodke. V povedkah, pripovedih se začudiš nad preprostimi rešitvami, malimi pozornostmi, vrednotenjem majhnega. Iz praktično ničesar (voda, moka, jajce – funšterc) narediti kosilo za vso družino, se veseliti majhnih pozornosti (pomaranča za veliko noč), preživeti poletne počitnice v bližnjem potoku. Pritegne te govor, narečne besede, germanizmi, sočne kletvice. Predvsem pa spomin, kako je bilo včasih vse drugače.
Knjigo Historični seminar sta uredili Mojca Žagar Karer in Katarina Šter, drugi avtorji posameznih prispevkov so še Simon Malmenvall, Celeste McNamara, Monika Deželak Trojar, Aleš Maver, Cirila Toplak in Aleksandar Takovski. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za slovbensko narodopisje, zbirka pa Historični seminar. Knjigo je predstavil Luka Vidmar.
Historični seminar 14 prihaja v nenavadnem času, ko se svet spreminja pred našimi očmi. Da bi bolje razumeli sedanjost, je treba (na novo) ovrednotiti tudi preteklost in sedem zanimivih člankov domačih in tujih raziskovalcev, ki so bili najprej predstavljeni v ciklu predavanj Historični seminar na ZRC SAZU, zgodovino prikazuje v novi luči. Simon Malmenvall je analiziral like vladarskih mučencev Borisa in Gleba, Jovana Vladimirja in Magnusa Erlendssona, Celeste McNamara pa je pisala o padovanskem škofu Giovanniju Barbarigu in predstavila misijone v 17. stoletju. Monika Deželak Trojar je analizirala nemške in latinske postne pridige Janeza Ludvika Schönlebna in pokazala kakšen spreten govornik je bil. Aleš Maver je na slikovit način predstavil razloge, zakaj se je latinščina po 2. vatikanskem cerkvenem zboru tako hitro izgubila iz slovenskih cerkva. Cirila Toplak se je posvetila naravovercem, zanimivi marginalni skupnosti na območju zahodne Slovenije, ki izkazuje predkrščanske in predmoderne kulturne prvine. Tomaž Ivešić je pisal o zaostrovanju nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji v začetku sedemdesetih let, Aleksander Takovski pa o arhetipskih junakih in zlobnežih v Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji in Srbiji.
Miriam Steiner Aviezer je avtorica romana Ulica K. Prevedla sta ga Kristina Božič in Oto Luthar, založnik je Založba ZRC, izdajatelj pa Inštitut za kulturne in spominske študije.
Knjigo je predstavil dr. Oto Luthar
Ulica K je tretji roman slovensko-izraelske avtorice Miriam Aviezer Steiner. Podobno kot prva dva, Vojak z zlatimi gumbi in Dear Mary, tudi zadnje delo opisuje realno življenja znanih in nezanih posameznic. Različna sta samo čas in prostor, ki ju opisuje. Prvi dve deli sta neposredno in posredno povezani z drugo svetovno vojno, v romanu Ulica K pa se srečamo s sodobniki časa, ki je spomin na vojno v veliki meri prekril oziroma razkril druge stiske. Ob posredni tematizaciji svobode govori tudi o vsakdanjem življenju generacije, soočene z življenjem, ki ga je v veliki meri ukrojila vojna generacija. Osrednja akterka zgodbe je bolj ali manj anonimizirana predstavnica prve povojne generacije, ki jo bolj kot prozaične tegobe vsakdanjega življenja zanimajo svet umetnosti in njeni akterji, med katerimi posebej izstopa Dane Zajc. Avtorico zanima predvsem njegova duhovna stiska, njegovi strahovi in njegov način prilagajanje na banalnosti vsakdanjika. V soočanju obeh svetov, sveta prozaičnih dnevnih rutin in sveta kreativnosti, se pred bralcem odpira življenjski svet, ki ga ni mogoče najti v zgodovinskih učbenikih, a prav ta izsek urbanega življenja je odločilno zaznamoval 60. leta 20. stoletja v Sloveniji. Slednje je tudi razlog za pripravo rokopisa v okviru temeljnega projekta Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, projekta, ki se ukvarja z idejno in kulturno zgodovino zgodnje demokratizacije slovenske družbe.
Predstavili so še italijanski predvod stripa Črni plamen, ki je izšel pri založbi QudulLibri iz Gorice, in otroško igrico ali sestavljenko z 28 slovenskimi pregovori, o čemer bomo poročali posebej.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec