Že 36. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev bo letos potekal med 7. in 12. septembrom. V programu, ki v idejno središče postavlja vprašanje strahu in poguma, se prepletajo virtualni dogodki ter srečanja v živo.
Nagrajenec vilenice 2021 Josef Winkler, foto Siri Winkler
Program se bo začel v torek, 7. septembra, ob 14. uri, ko bo podelitev pisateljske nagrade SEP 2021 za mlade avtorje in predstavitev nagrajenca. Ob 17. uri bo Pogum sredi strahu (1. del) Kratki portretni filmi: Zoltán Danyi, Matthias Göritz, Kristina Hočevar, Jani Oswald.
Med torkovimi dogodki v živo bo najprej – od 12. do 15. ure potekal Mednarodni komparativistični kolokvij: “Literatura in vojna: problemi, teksti, konteksti” (1. del) Ljubljana, Filozofska fakulteta UL, Modra dvorana.
Ob 19. uri bo Vilenica gostovala v Hrastniku: Kristina Hočevar, Jani Oswald,
atrij Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik, v primeru dežja v knjižnici.
Ob 20. uri bo Vilenica gostovala v Kopru: Milan Dekleva, Atrij Regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria, v primeru dežja v Studiu 3.
V sredo, 8. septembra, bosta dva virtualna dogodka: ob 17. uri Pogum sredi strahu (2. del). Kratki portretni filmi: Jazra Khaleed, Larissa Lai, Lena Ruth Stefanović, Nenad Veličković.
Ob 19. uri bo Okrogla miza “Virus svobode: o pravicah, svoboščinah in dolžnostih v času ‘nove normalnosti’”. Sodelujejo: Zoltán Danyi, Milan Dekleva, Kristina Hočevar, Jani Oswald.
Med 13. in 16. uro bo v živo potekal 19. Mednarodni komparativistični kolokvij: “Literatura in vojna: problemi, teksti, konteksti” (2. del) Ljubljana, Filozofska fakulteta UL, Modra dvorana.
Kot spremljevalni program bo ob 17. uri Literarni popoldan z Matthiasom Göritzem na Vrtu Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja na DSP.
V četrtek, 9. septembra, bodo najprej virtualni dogodki: ob 11. uri Pogum v besedah (1. del). Literarno branje: Zoltán Danyi, Kristina Hočevar, Jani Oswald, prejemnik nagrade SEP 2021 za mlade avtorje.
Ob 14. uri Kristal Vilenice 2021 – kratki portretni film.
Ob 17. uri Okrogla miza “Evropa: birokracija ali anarhija”. Sodelujejo: Matthias Göritz, Jazra Khaleed, Larissa Lai, Lena Ruth Stefanović.
Ob 19. uri bo Vilenica gostovala v Ljubljani: Milan Dekleva, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v Avditoriju Moderne galerije.
V petek, 10. septembra, bo ob 11. uri predvajan portretni film o Milanu Deklevi. V živo pa bosta potekala dva dogodka: ob 16.30 Z branjem v jesen: Zoltán Danyi, Matthias Göritz, Kristina Hočevar, Lena Ruth Stefanović, Nenad Veličković
Ljubljana, Vrt Lili Novy (vrt DSP), v primeru dežja v Avditoriju Moderne galerije. Ob 19. uri pa bo Misli nagrajenca: Josef Winkler, Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana. Število mest je omejeno. Predhodne prijave udeležbe sprejemajo na info@vilenica.si.
V soboto, 11. septembra, bosta dva virtualna dogodka: ob 11. uri Pogum v besedah (2. del). Literarno branje: Matthias Göritz, Jazra Khaleed, Larissa Lai, Lena Ruth Stefanović, Nenad Veličković. Ob 17. uri bo portretni film Josef Winkler.
Dogodka v živo bosta dva: ob 13. uri Vilenica na Krasu. Literarno branje: Zoltán Danyi, Jani Oswald, Lena Ruth Stefanović, Nenad Veličković. Sežana, Kosovelov dom, Amfiteater, v primeru dežja v Kosovelovem domu.
Ob 18.30 bo Slovesna podelitev nagrade vilenica za leto 2021 Josefu Winklerju
Lokev, Jama Vilenica. Število mest je omejeno. Predhodne prijave udeležbe sprejemajo na info@vilenica.si.
V nedeljo, 12. septembra, bodo trije virtualnui dogodki: ob 11. uri Slovesna podelitev nagrade vilenica za leto 2021 Josefu Winklerju, posnetek dogodka. Ob 17. uri Portugalska na Vilenici. Kratka portretna filma: Sandro William Junqueira, Álvaro Seiça. Ob 19. uri Okrogla miza: “Sodobna portugalska književnost”. Sodelujejo: Sandro William Junqueira, Ricardo Marques, Álvaro Seiça.
Kdo je pisatelj Josef Winkler ?
Avstrijski pisatelj Josef Winkler se je rodil 3. marca 1953 v Kameringu pri Paternionu na severu Koroške. V domači vasi je obiskoval osemletko, nato pa v Beljaku triletno trgovsko šolo. Med letoma 1973 in 1982 je bil zaposlen v administraciji takratne nove Visoke šole za izobraževalne vede, današnje Univerze v Celovcu. V tistem času je skupaj z univerzitetnim profesorjem in pisateljem Aloisom Brandstetterjem ustanovil literarno delovno skupino, ki je h književnemu branju vabila pisatelje iz Avstrije in tujine, ter izdajal literarno revijo Pisanja (Schreibarbeiten). Od leta 1982 se ukvarja samo s pisateljevanjem. Je avtor številnih romanov, pripovedi, novel, dnevnikov ter časopisnih in revijalnih prispevkov. Od leta 2012 je predsednik Avstrijskega senata za umetnost.
Že kot otrok se je domačemu in družinskemu, patriarhalnemu okolju, v katerem se je počutil kot tujec, upiral med drugim z branjem knjig in zanimanjem za literaturo. Odraščal v domu brez knjig in »brez besed«; pogosto je bil žrtev psihičnega in fizičnega izživljanja očeta, čigar »ljubezen je veljala živini, nasilje pa otrokom«, medtem ko je bila mati že sama premočno zaznamovana z brazgotinami vojne.
Literarni opus Josefa Winklerja je bogat, odlikujeta ga poseben ritem (primerjajo ga z litanijami) in posvečanje tematiki smrti, zlasti smrti otrok. Svojih travm ne skriva, temveč jih preobraža v literaturo, ki marsikdaj deluje obsesivno, saj se vedno znova vrača k motivom iz otroštva: domovini, smrti, spolnosti, katolicizmu, življenju na podeželju. Njegovo literaturo zaznamujejo tudi pogosta potovanja po Italiji in predvsem Indiji, kar se kaže med drugim z opisovanjem tamkajšnjih pogrebnih ritualov in njihovim primerjanjem s katoliškimi obredi v domovini. S potovanji v tuje svetove nabira nove vtise in navdihe, ki motivno prehajajo v njegovo lastno literaturo.
Že v svoji zgodnji romanopisni trilogiji Divja Koroška (Das wilde Kärnten) Winkler z ekstatičnim jezikom opisuje, kako se tradicionalni katoliški milje polašča otroškega domišljijskega sveta. Piše o intenzivnem in težkem soočanju z otroštvom na koroškem podeželju, o svojem avtoritarnem, samopašnem, osovraženem očetu ter o materi, ki je nemočno otrdela v svojih lastnih depresijah, pa o vaški skupnosti, ki je izrazito sovražno nastrojena do ljudi in vsakršne življenjskosti.
Njegova umetniška pisava se poleg zajemanja iz avtobiografskih izkušenj navezuje tudi na literarno delo drugih pisateljev, s katerimi ga povezuje obravnavanje nekaterih osrednjih tem (smrt, osamljenost, homoseksualnost), kot so npr. Jean Genet, Hans Henny Jahnn, Pier Paolo Pasolini, Georg Büchner in Paul Celan, ter literarno obravnavanje tegob življenja homoseksualcev v družbi, ki jo zaznamujeta patriarhalna in katoliška morala.
Josef Winkler je že svoj prvi roman leta 1979 izdal pri nemški založbi Suhrkamp in ji ostal zvest vse do danes. Njegove knjige so bile doslej prevedene v 17 jezikov, tri tudi v slovenščino: Wenn es soweit ist (Ko bo nekoč tako daleč. Celovec: Mohorjeva, 2006; prev. Amalija Maček), Roppongi. Requiem für einen Vater (Roppongi. Rekviem za očeta. Celovec: Mohorjeva, 2012; prev. Lučka Jenčič) in Ich reiß mir eine Wimper aus und stech dich damit tot (Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem. Ljubljana: LUD Literatura, 2013; prev. Amalija Maček). (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec