Na 69. Ljubljana Festival prihaja 1. septembra s koncertom na Kongresnem trgu že ob 19. uri Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama, po mednarodnih anketah najboljši simfonični orkester na svetu; pred Dunajskimi filharmoniki in Berlinskimi filharmoniki, ki te dni nastopajo na Salzburških slavnostnih igrah z dirigentom Kirilom Petrenkom, kamor pa Nizozemci ne pridejo. Prihajajo pa v Ljubljano neposredno iz švicarskega festivala v Luzernu, kjer pa v drugem delu koncerta ne izvajajo Brucknerja, ampak Debussyja.
Slovita koncertna dvorana, sedež orkestra
Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama se vrača na Ljubljana Festival že četrtič, tokrat pod taktirko priznanega britanskega dirigenta Daniela Hardinga, ki je svojo kariero začel kot asistent sira Simona Rattla in Claudia Abbada. Četrto gostovanbje pšriča o velikem zaupanju, ki ga gostje gojijo do glasbene Ljubljane in še posebej Festivala Ljubljana, saj so vsi koncerti bili v okviru Ljubljana Festivala, niti dvakrat pa ni bil dirigent isti.
Zunanjost koncertne dvorane v Amsterdamu
Orkester, ki deluje že 133 let, danes sestavlja 120 glasbenikov iz več kot 25 držav. Kot solist se mu bo pridružil rezidenčni glasbenik orkestra v sezoni 2021/ 2022, pianist Yefim Bronfman, ki je leta 1975 začel mednarodno kariero v Montrealu pod vodstvom Zubina Mehte, tri leta kasneje pa so sledili prvi koncerti z Newyorško filharmonijo in od takrat nastopa z vodilnimi orkestri in številnimi uglednimi umetniki. Skupaj bodo izvedli tretji Beethovnov Koncert za klavir, v katerem se je veliki talent skladatelja že jasno izrazil, saj je iz najpreprostejših v klasicizem zazrtih elementov ustvaril veličastno in navdihnjeno delo, s katerim je vnovič vzbudil veliko spoštovanje javnosti. To je bilo eno od prvih del, s katerim je skladatelj klavirju povrnil čast in ga iz salona ponesel v blišč koncertnih dvoran. Veličastna je tudi Brucknerjeva Simfonija št. 7 v E-duru. Po izvedbi dela leta 1884 z Dunajskimi filharmoniki pod taktirko Hansa Richterja je Johann Strauss ml. poslal avstrijskemu skladatelju telegram, v katerem je pisalo: “Sem globoko ganjen. To je bilo glasbeno doživetje mojega življenja.”
Ljubljansko koncertno občinstvo tako Beethovna kot Brucknerja zelo dobro pozna, tako Beethovna spremljamo že petdeset let, med drugim v izvedbi naše pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, Brucknerjeve simfonije pa je v Ljubljani s Slovensko filharmonijo najraje in največkrat dirigiral eden največjih interpretov tega mojstra simfonij – Lovro von Matačić, ki je bil nekoč na Dunaju član Dunajskih dečkov, osebno pa se je dobro poznal s Herbertom von Karajanom in sta si bila “per tu”, kot mi je bil nekoč povedal v Ljubljani.
Daniel Harding
Matačić je še posebej skrbno dirigiral Sedmo simfonijo kot posvetitev spomina ob smrti Richarda Wagnerja. Spominjamo se legendarne izvedbe v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ko je nastala še dvojna zgoščenka, ki so jo takoj odkupili Japonci ter v japonščini izdali doma. Takrat je bil vodja Založbe kaset in plošč TV Slovenija Jure Robežnik.
Yefim Bronfman, foto Frank Stewart
Ali je dirigent Daniel Harding pri interpretaciji tako Beethovna kot Brucknerja lahko enakovreden Matačiću, je vprašanje trenutka, vzdušja, koncertnih pogojev na Kongresnem trgu in razpoloženja gostujočih glasbenikov.
Daniel Harding je namreč lani bil v Ljubljani in dirigiral Slovenski filharmoniji, potem pa je nastopil, že 15. oktobra, covidni mrk.
Rezidenčni pianist, foto Milagro Elstak
Kraljevi orkester Concertgebouw
Solist: Yefim Bronfman, klavir
Daniel Harding, dirigent
Daniel Harding s Slovensko filharmonijo oktobra lani v Ljubljani, foto Marijan Zlobec
Program:
L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37
***
A. Bruckner: Simfonija št. 7 v E-duru, WAB 107
MarijanZlobec