Vlado Kreslin na Ljubljana Festivalu že tridesetič


Sinočnji koncert Vlada Kreslina, Beltinške bande in Malih bogov na polnem in živahnem Kongresnem trgu je bil na 69. Ljubljana Festivalu jubilejni: trideseti. Samo te Kreslinove koncerte je obiskalo najmanj trideset tisoč ljubiteljev njegove glasbe, besedil, pesmi, nastopanja in njega kot človeka.

Vlado Kreslin na Kongresnem trgu, vse fotografije Marijan Zlobec

To je več kot kdorkoli drug slovenski glasbenik na festivalu, čeprav bi pričakovali, da bo zmagal kak klasični glasbenik, ki pa se očitno s Kreslinom ne more meriti. Zakaj je tako, naj se vprašajo glasbeniki sami. Ne nazadnje je na koncertu nastopil še Kreslinov oče, medtem ko se je kantavtor javno spomnil že preminulih glasbenikov (in jih nekaj pozabil, ker si njihovih imen pred tem ni zapisal na listek). Vsak glasbenik si sam gradi svojo kariero in podobo, tako kot vzdržuje kondicijo, kot smo npr. videli pri Marthi Argerich, Placidu Domingu, Michelu Dutoitu, ki so že presegli osemdeset let. Pred kratkim sem v Salzburgu na koncertu videl Riccarda Mutija in med drugim občudoval njegovo eleganco -osemdesetletnika. S tem seveda posredno, hote ali nehote vsakdo lahko potegne sklep ali kot sem slišal pripombo: še na novih 30 let, Vlado.

Vlado Kreslin

Vlado Kreslin se mi je tokrat zdel bolj antološki, izbran, morda repertoarno ali programsko previden, še posebej, ker se je dolgo izkazalo, da povabljeni skoraj petdesetčlanski pevski zbor Reunion iz Nove Gorice ne bo stopil na oder, ampak bo smel le nekoliko vokalizirati pod njim in mahati z lučkami na pametnih telefonih, torej neke ustvarjalne komponente ni bilo.

Vlado Kreslin

Podobno je bilo s povabljenim skrivnostnim gostom, hrvaškim pevcem Draženom Turino Šajetom, ko sta skupaj z Vladom zapela pesem Rulet, a se je zdelo, da je bila več časa deležna sedemurna pot iz Opatije v Ljubljano. Pravzaprav bi ugotovil, da se izvajalsko ne splača biti Kreslinov gost na njegovem koncertu; pripoveduješ in se pogovarjaš osem minut, poješ pa tri.

Dražen Turina Šajeta in Vlado Kreslin

Vlado Kreslin

Po enem letu pavze se je na oder vrnil Kreslinov oče Milan Kreslin, ki je povedal, da je na odrih svojega sina od A do Ž in ga je Vlado takoj popravil, da smo sedaj šele pri K, kar pomenu manj kot na polovici poti.

Milan Kreslin

Slišali smo Tisti bejli grm, čisto na koncu pa vedno živahno Daj mi Micka, pejneze nazaj.

Vlado Kreslin je ves večer gradil svoj zimzeleni venček, tako da je vedno bolj ogreval avditorij, ki se je prebujal iz mraza, kot ga zadnja leta na njegovih koncertih ni bilo. Vedno več je bilo še petja. Kreslin ohranja svojo naravnost, ki mu je prirojena, nevzgojenost pa je rezultat potuhe, otroške zanemarjenosti in slabih zgledov, saj se niti v svetovnem merilu ne zgodi, da bi oče in sin skupaj javno pela pesem o Micki, ki je pobrala denar, a s plačljivo ljubeznijo ni bilo nič in je neumnega in neizkušenega klienta poslala brez denarja v drugi kupleraj. Naj dvigne roko, kdo bi si na odru upal to pesem peti skupaj s svojim očetom ? Največja “pokvarjenost” pa je v tem, da je vsebina verjetno resnična. Oča je izkusil, sin pa nadaljeval (?) in nastala je družinska tradicija odrskih razsežnosti…

Petje v dvoje s pridihom skrivnosti

Katera je Vladova najlepša ? Tista, za katero glasbe ni napisal on, a lepote avtorstvo ne spreminja.

Prvič sem pomislil, ali pa se Kreslinovo izvirno ustvarjanje ni že ustavilo in novih tako močnih pesmi, kot jih je ustvaril doslej, ne bo več ? Je zlata doba dosežena ?

Tu ne bi bil rad prerok, a je Vlado Kreslin vendarle pojav neke glasbene, kulturne, lokalne prekmurske in hkrati širše slovenske, narodne ter zgodovinske epohe, vtkane v prostor z neizbrisno osebnostno močjo in ekvivalentom splošne recepcije, čeprav sam po sebi nikoli ni bil ne avantgardist ne tradicionalist, ampak je oboje posrkal vase in napravil uspešen ter odmeven avtorski miks med tradicijo in avantgardo.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja