Predstavitev koncertnega programa slavnega argentinskega tenorista, dirigenta in v zadnjem času še skladatelja Joséja Cure na včerajšnji tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank terja poseben prispevek. Že sam je poudaril, da se v Ljubljani, kamor je prvič prišel že leta 1997, počuti kot doma, še posebej v družbi gostitelja, direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka, kot je povedal.
José Cura in Darko Brlek na tiskovni konferenci, vse fotografije Marijan Zlobec
Na jutrišnjem koncertu na Kongresnem trgu bodo v prvem delu operne arije za sopran in mezzosopran (z zborom Slovenske filharmonije) in tenor, v drugem pa bo Cura predstavil svoj oratorij Ecce homo. Spremljal ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija, ki pa se mu bo pridružil ša Mladinski zbor RTV Slovenija. Solisti v oratoriju bodo Elisa Balbo, sopran, Nuška Drašček, mezzosopran, Pétér Balczó, tenor, in Marcell Bakonyi, bas. Dirigiral bo Mario De Rose.
Globoko poduhovljeni triptih Ecce homo je José Cura (1962) napisal že davno, v svojih dvajsetih letih. Delo je dolga leta ležalo nedokončano v predalu, vse dokler ni Cura postal rezidenčni skladatelj pri Praškem simfoničnem orkestru. Po treh desetletjih ga je ponovno prijel v roke, tokrat že skladateljsko zrel, in ga temeljito preuredil. Premierno je bilo izvedeno spomladi 2017 v Pragi. Oratorij o Kristusovem pasijonu je zasnovan tristavčno. V središču dogajanja so zadnji trenutki pred Kristusovim križanjem in smrtjo. Namesto tradicionalne glorifikacije se je Cura osredotočil na Jezusa, na njegovo človeško plat, in poskušal z glasbo ujeti intenzivna občutja izdaje, vdanosti, zapuščenosti in razrešitve. Glasbeni jezik je razmeroma tradicionalen in dostopen za poslušanje. Pri tem pa je z veliko spretnostjo vključil v glasbo gregorijanski koral in dal pomemben zvočni poudarek na tolkala. Oratorij nosi naslov po besedah Poncija Pilata Glejte, človek. S temi besedami je Pilat verjetno želel ganiti Jude in jih prepričati, da izmučena, gola Jezusova človeškost že sama kaže, kako so njegove pretenzije smešne in da zato ni vredno vztrajati pri zahtevi, naj se kaznuje s smrtjo. Po Mt in Mr je bičanje in zasramovanje sledilo smrtni obsodbi, po Lk 23,16–22 pa Pilat pred smrtno obsodbo pravi, da bo dal Jezusa pretepsti in ga bo nato izpustil.
Po premieri oratorija je Cura doživel stoječe ovacije praškega in mednarodnega poslušalstva v Smetanovi dvorani.
José Cura
Mednarodna operna zvezda José Cura se je po študiju kompozicije in dirigiranja v Rosariu preselil v Buenos Aires in v Teatru Colón izpopolnjeval svoj glas. Znan je po izvrstnih koncertnih nastopih in interpretacijah opernih likov. Slovi po izraznem in odločnem tenorju, v katerem odsevajo odtenki temnega baritona, poleg tega je uspešen skladatelj in dirigent. Z dirigiranjem se resneje ukvarja od leta 1999, ko je začel dirigirati najboljšim orkestrom, kot so Londonska filharmonija, Londonski simfoniki, Dunajski filharmoniki, z velikim kritiškim odzivom so bile sprejete njegove dirigentske izvedbe opernih in orkestrskih del. V letu 2014 se je spet posvetil komponiranju: na Češkem so izvedli njegovo Stabat Mater, v Catanii – ko se je vrnil kot Don José v milansko Scalo – so premierno izvedli njegov Magnificat. Med letoma 2015 in 2018 je deloval kot rezidenčni umetnik Praškega simfoničnega orkestra in z njim leta 2017 krstno izvedel svoj oratorij Ecce homo. Leta 2019 je postal glavni gostujoči umetnik Skupine umetnikov Madžarskega radia in skupaj z madžarskimi ustanovami leta 2020 oratorij tudi posnel.
Pred nekaj leti mu je argentinski senat podelil nagrado za dosežke na področju kulture in pedagoško delo. Na Univerzi Rosario so ga imenovali profesor honoris causa.
Predstavitev besedila v Ecce homo, ki je vzeto iz Biblije
Prvi del programa bo obsegal uverture in arije z zbori iz znanih oper.
Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Moč usode
Giuseppe Verdi: “La vergine degli angeli” iz opere Moč usode (za sopran, zbor in orkester)
Pietro Mascagni: Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana
Pietro Mascagni: “Inneggiamo al Signor” iz opere Cavalleria rusticana (za sopran, mezzosopran, zbor in orkester)
Camille Saint-Saëns: “Vois ma misère, hélas!”, Samsonov monolog iz opere Samson in Dalila (za tenor)
Marijan Zlobec