Le še nekaj ur nas loči od večerne premiere muzikala Lolita v izvedbi ruskih gostov iz Sankt Peterburga na Kongresnem trgu v okviru 69. Ljubljana Festivala. Jutri bo še ponovitev v deloma spremenjeni pevski zasedbi. Danes pa so se ustvarjalci, člani Gledališča LDM Nova Scena, predstavili na tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank. Ruski umetniki so v Ljubljani sedaj drugič: po odmevnih predstavah muzikalov Onjeginov Demon ter Mojster in Margareta v Poletnem gledališču v Križankah.
Anastasija Makejeva in Evdokija Malevska sta kar zapeli, vse fotografije Marijan Zlobec
Lolita je najobsežnejši projekt Gledališča LDM Nova scena iz Sankt Peterburga, ki vsebuje najsodobnejšo vizualno in zvočno opremo, kot jo imajo najveličastnejše broadwayske produkcije. Premiero je doživel konec leta 2018. Uprizorjen je bil v spomin na 100. obletnico poboja carske družine Romanov. Muzikal grozljivka ni primeren za osebe, mlajše od 18 let, in kot piše na spletni strani gledališča, niti za puriste in moraliste.
Avtorica predstave in producentka Irina Afanasjeva se je vsem zahvalila
Prvotni namen je bila uprizoritev po literarni predlogi istoimenskega kontroverznega romana rusko-ameriškega pisatelja Vladimirja Nabokova iz leta 1955, vendar se je pri izhodiščni ideji zapletlo pri avtorskih pravicah, ki so po smrti dediča Nabokova prišle v roke ameriške agencije, ta pa ne dovoljuje nikakršnih novih filmskih ali gledaliških postavitev tega dela. Nadaljnja raziskava gledališča, ki se Loliti ni želelo odpovedati, je pokazala, da obstajata še dve različici.
Koreograf Svjatoslav Melnikov
Pod prvo, ki je bila napisana leta 1916 (štiri desetletja pred Lolito Nabokova), je podpisan nemški pisec in novinar Heinz von Lichberg. Nekateri trdijo, da je Nabokov svojo postavil prav na podlagi von Lichbergove kratke zgodbe, vendar pa so mnenja različna. Privrženci Nabokova to tezo zavračajo.
“Mislila sem, da nikoli ne bomo mogli k vam; dvakrat smo doma že vse spakirali, a spet razpakirali, ker nismo mogli na pot. Končno smo sedaj tu !
Novejšo različico je napisala angleška avtorica Christine Hancock. Naslov njenega dela je Lolita 1916. Dogajanje je postavljeno v Rusijo, natančneje v Sankt Peterburg, od koder tudi prihaja Gledališče LDM Nova scena. Zgodba se odvija v vihravem letu 1916, ki je že napovedovalo velike politične spremembe Rusije in vstajo. Gledališče je v tem videlo veliko zanimivosti in morda tudi provokacij, s katerimi bi pritegnilo pozornost Sanktpeterburžanov pa tudi vseh tistih, ki jih ruska zgodovina tega obdobja zanima.
Anastasija Makejeva se je zahvalila z nagovorom v slovenščini
Za Christine Hancock, ki prihaja iz Essexa, je značilno, da v svoja dela vključuje resnične zgodovinske dogodke in osebnosti ter jih postavlja v kontekst fantastičnega oziroma fikcije, pri tem pa si prizadeva ostati čim bolj zvesta resnici, avtentičnim pripetljajem, okoliščinam in miljeju. Znana je postala s serijo priljubljenih romanov o bojevniku Byrhtnothu, ki je živel v 10. stoletju v Angliji in umrl leta 991 v bitki pri Maldonu. Serijo romanov sestavljajo štiri knjige pod skupnim imenom The Byrhtnoth Chronicles: Bright Sword, Bright Helm, Bright Blade, Bright Axe. Tako kot je značilno za ta dela, je avtorica tudi v Loliti 1916 pisala o resničnih dogodkih in ljudeh, vpletenih vanje.
Pevska predstavitev muzikala Lolita
Po letu 1916 so v Rusiji nekateri pripetljaji privedli do preloma monarhistične ureditve države. Eden izmed razvpitih dogodkov tistega časa je bil umor Grigorija Rasputina, ki je bil takrat znana osebnost Sankt Peterburga. Marsikdo njegovega umora ni pripisoval nadaljnjemu političnemu dogajanju. Gledano iz današnjega zornega kota pa njegova smrt ni bila tako nepomemben dejavnik. Mnenja o Rasputinu se še danes razlikujejo, tako kot so se takrat med Rusi. Kdo je sploh bil? Grigorij Rasputin je bil polpismen sibirski kmet, ki se je preselil v Sankt Peterburg in si s svojo karizmo kmalu prislužil sloves mistika. Imel naj bi prirojene psihoterapevtske sposobnosti, naravne talente, ki jih je s pridom uporabljal. Veljal je za dobrega zdravilca.
Darko Brlek
Rasputina so oboževali duhovniki. Privrženci so ga imenovali starec, kar naj bi ponazarjalo njegovo modrost. Marsikdo ga je imel za guruja oziroma življenjskega učitelja. Imel pa je tudi veliko nasprotnikov, ki so se z leti širili; ti so ga imenovali hudič ali demon. Carskemu zakonskemu paru, zlasti carici Aleksandri Fjodorovni, je prirasel k srcu kot edini človek, ki je bil zmožen pozdraviti njenega edinega sina, hemofiličnega prestolonaslednika Alekseja. Rasputinov vpliv na carski par ni bil zanemarljiv in naj bi odigral pomembno vlogo tudi pri političnih odločitvah. Nekateri povezujejo pokol ruske carske družine Romanov prav z njim, predvsem s sovraštvom, ki so ga do njega čutili takratni Rusi in se je preneslo na carski par. Zgodovina kaže, da se je moral car Nikolaj II. nekaj mesecev po Rasputinovi smrti (med februarsko revolucijo) odpovedati svojemu prestolu in politični moči.
Lolita in njena mama
Družina Romanov, ki so jo sestavljali še štiri hčerke in sin, se je preselila v Sibirijo. Med oktobrsko revolucijo, leta 1918, so jo boljševiki postrelili in s tem se je dinastija Romanov končala. Zamera do carske družine naj bi izhajala iz prepričanja množic, da je par Rasputina spustil preblizu sebe in državne politike. Danes je Rasputin najbolj znana ruska zgodovinska osebnost na svetu. Po priljubljenosti naj bi ga prekašal le Gagarin. Niti Lenin, Stalin in Putin naj ne bi bili tako znani v svetovnem merilu, kot je Rasputin.
Veselo pevsko razpoloženje že na tiskovni konferenci
V predstavi Lolita sta v glavnih vlogah 13-letna Lolita in Grigorij Rasputin. Osrednji liki so resnične osebnosti: carjev sorodnik knez Feliks Jusupov, tesno povezan z umorom Rasputina, mama Lolite – dvorna dama carice Aleksandre Fjodorovne Ana Virubova, ki je bila tudi v resnici prva povezava med carico in Rasputinom, angleški detektiv Oswald Rayner, ki se zaljubi v Lolito. Zgodba se začne z nesrečo lokomotive, ki se na poti v carsko mesto Sankt Peterburg iztiri. Po prvem šoku se potniki začnejo seznanjati. Oswald Rayner, detektiv britanske obveščevalne službe, spozna Lolito in se preda nevarnim čustvom erotične zaslepljenosti.
Ruski gosti na tiskovni konferenci
Rasputin po drugi strani poskuša pomagati dvorni dami, mami Lolite, ki se je poškodovala med nesrečo. Medtem se v graščini kneza Jusupova razvija zarota proti Rasputinu, ki jo pripravljajo poslanec monarhist državne dume Vladimir Puriškevič, vojvoda Dmitrij Pavlovič in Oswald Rayner. Slednji naj bi bili odgovorni za atentat na Rasputina. Knez Jusupov naj bi zaroto proti njemu organiziral v želji, da bi rešil ugled carske družine. Rasputin naj bi v tistem času veliko pijančeval, prijel se ga je sloves zloglasnega ženskarja. Odnos Rasputina in carice je bil predmet zlobnega obrekovanja in Rasputin je kmalu postal razlog za vse slabe politične odločitve carja, ki so na robu prve svetovne vojne resnično slabo vplivale na Rusijo. Vendar dokazi kažejo nasprotno; car ni upošteval Rasputinovih političnih nasvetov. Rasputinova smrt pa je še danes odeta v tančico skrivnosti. Umorili so ga decembra 1916. Najden je bil zastrupljen, večkrat ustreljen in utopljen v poledeneli vodi. To odpira dve vprašanji: je bil Rasputin oseba s čudodelnimi močmi, ki je ni bilo mogoče preprosto umoriti, ali je bil samo tako zelo osovražen, da so se tudi po smrti izživljali nad truplom?
Režiserka Irina Afanasjeva
Zgodba Lolite se spleta okrog te kultne ruske osebnosti in poskuša prikazati eno od možnih razlag zgodovinskega klopčiča Rusije. Kako pa je vanjo vpletena mala Lolita s svojim nedolžno sladkim, a morilsko uničujočim nasmeškom? Njena vloga je simbolična in prikazuje pogubo, ki jo lahko prinese erotična sila, rojena med moškim in žensko.
Irina Afanasjeva in Denis Kiriakov
Ljubezen ali erotična naslada lahko nadvlada še tako velik um, da deluje nerazumno in ima lahko posledice velikih razsežnosti. Ljubko, a nevedno dekletce zaigra na strune razuma in očara angleškega vohuna, ki se je v imenu trenutne zagledanosti odpovedal svoji delovni etiki in ne nazadnje rodni domovini. Kako je ta naivna nimfeta vplivala na razvoj dogodkov in strmoglavljenje ruske carske dinastije? Je ljubezen resnično enaka smrti? Na to bo poskušal odgovoriti muzikal Lolita. (Iz gledališkega lista Metke Sulič in ruske predstavitve svojega dela)
Avtorica predstave in producentka: Irina Afanasjeva
Glasba, aranžmaji in zvok: Anton Tanonov
Režiserka: Irina Afanasjeva
Avtorica koreografskega koncepta: Anastasja Melnikova
Koreograf: Svjatoslav Melnikov
Scena in kostumografinja: Irina Afanasjeva
Scenografinja: Sofija Tjuremnova
Zasedba:
Lolita: Evdokija Malevska
Oswald Rayner (Humbert): Denis Kiriakov
Lolitina mama Ann: Anastasija Makejeva / Natalija Faerman
Duša Lolite: Sofija Rozdestvenska
Gregorij Rasputin: Vsevolod Makarov
Mladi Gregorij: Anton Avdejev
Madama Ju-Ju: Margarita Kolganova
Felix Jusupov: Nikolaj Soldatkin
Hudič: Sergej Hudjakov
Baletniki: Sofija Rozdestvenska, Ariana Kabanova
Ansambel Profesionalne plesne šole Jagger
Marijan Zlobec