Narodna galerija predstavlja digitalno razstavo Hinko Smrekar na prostem, ki je od 17. do 31. avgusta na ogled v središču Ljubljane.
Izbranih je 11 motivov tega vsestranskega umetnika, ki je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja.
Hinko Smrekar – Ivan Cankar
Narodna galerija želi mimoidoče navdušiti nad izjemnimi risbami ter obenem privabiti k ogledu razstave Hinko Smrekar 1882-1942, ki je od 8. julija na ogled v Narodni galeriji.
Hinko Smrekar – Poljub
Med predstavljenimi motivi so ilustracija za prvo slovensko izvirno slikanico, za Levstikov Martin Krpan, čudoviti portret Marlene Dietrich, grozljiva fantastična upodobitev enega izmed naglavnih grehov, Zavisti, ena izmed mnogih karikatur Ivana Cankarja ter Poljub s tipično gorenjsko pokrajino v ozadju.
Hinko Smrekar – Delirij
Enajst del Hinka Smrekarja se bo na vsako polno minuto za deset sekund prikazalo na kar 24 digitalnih panelih na ljubljanski promenadi na Slovenski cesti in Čopovi ulici. Na vsakem digitalnem ekranu bo predstavljen drug motiv in mimoidoči bodo dobili edinstven vpogled v široko paleto ustvarjalnosti Hinka Smrekarja iz obdobja od leta 1905 do 1930.
Hinko Smrekar – Marlene Dietrich
Hinko Smrekar je ustvaril okoli dva tisoč del, več kot 320 del pa jih je in bo na ogled v Narodni galeriji. Razstava je zaradi občutljivosti gradiva, gre večinoma za dela na papirju, kronološko razdeljena na ustvarjanje pred in po prvi svetovni vojni. Prvi del bo na ogled do 3. oktobra 2021, drugi del od 27. oktobra 2021 do 13. februarja 2022.
Hinko Smrekar – Zavist
Razstava na prostem je nastala v sodelovanju z Europlakatom d.o.o. in agencijo W3B. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec
En odgovor na “Hinko Smrekar 1883-1942, digitalna razstava na prostem”
Simulant svetovne resničnosti in evropsko slovenske resnice
Hinko /Henrik Smrekar noro racionalen risar in slikar
Hínko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator (13. julij 1883, Ljubljana – 1. oktober 1942, Ljubljana, ustreljen) – https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi590048
Kot član umetnostnega kluba Vesna na Dunaju leta 1903 je bil že priznan risar in karikaturist. Sicer se je leta 1901 vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucku, ki jo je obiskovl štiri semestre, dan pred prvim državnim izpitom pa je iz strahu prodal vse knjige in izkupiček zapil. Čudaček se je torej odločil živeti umetniško v polnem smislu.
je bil ustanovljen umetnostni klub Vesna, h kateremu je pristopil tudi Hinko. Tam je spoznal Ivana Cankarja ter mu izdelal več naslovnic za njegove knjige. Leta 1905 je začel v ljubljanskem humorističnem listu Osa objavljati svoje satirične dovtipne risbe. Tega leta je Smrekar skupaj z Maksimom Gasparijem prvič obiskal umetnostno središče München, kamor se je za krajša in daljša obdobja vračal celo življenje.
Januarja 1913 je umernik karikiral Slovenske literate – upodobljeni: zgoraj z leve Fran Saleški Finžgar, Miroslav Malovrh, Ivan Tavčar, Vladimir Levstik, Ivan Cankar, Fran Govekar, Etbin Kristan, Milan Pugelj, Oton Župančič in Cvetko Golar; spodaj z leve: Janez Trdina, Fran Levec in Anton Aškerc.
Smrekar je tudi avtor prvega na slovenskih tleh izdanega taroka, t. i. »Slovanskega taroka«, natisnjenega med letoma 1910−1912. Ustvarjal je v letih pred in med 1. svetovno vojno in malo pred koncem vojne je dobil nalogo, kakršne si je dolgo želel: za Novo založbo je ilustriral Levstikovega Martina Krpana.
Kmalu po vojni je znameniti illustrator in karikturist duševno zbolel. V letih 1920 in 1921 se je zdravil psihiatrično v senatoriju pri Gradcu, njegovo zdravljenje je do okrevanja trajalo nekaj let.
Nato je zopet pričel z delom in poskusil izdajati svoj lastni šaljivi list Pikapok. Potrlo ga je leta 1927, ko mu je umrla mati in ostal je sam.
Zaradi nizkih dohodkov se je moral izseliti in je trajalo dve leti, da si je zgradil hiško, kjer je poučeval svoje učence risanja. Zaradi pomanjkanja naročnikov se je začel posvečati mladinski ilustraciji. Predzadnje njegovo ilustrativno delo so bile njegove risbe, podobe in inicialke za zbirko Sedem Andersenovih pravljic za šegave modrijane in modrijančke.
Po pričetku 2. svetovne vojne na Slovenskem so ga na uličnem pohodu konec septembra leta 1942 aretirali italijanski fašisti in ga ustrelili 1. oktobra istega leta v ljubljanski Gramozni jami.
Hinko Smrekar Obdeje motivno bogat avtor, upodabljal je v vseh tehnikah – resne, žalostne, groteskne, smešne slike, portrete, krajine, romantične, naturalistične, narodne in mednarodne, tudi tematiko narodnih pripovedk in ljudskega praznovanja, iskal je žanrske motive iz življenja preprostih ljudi, zlasti kmetov.
Vojni se je upiral že med letoma 1914 in 1918, med letoma 1939 do usodnega konca 1942 je uprizarjal kolektivna doživetja vojne psihoze.
Digitalno razstavljeni Hinko Smrekar v Ljubljani – živi.
Vladimir Gajšek