Pred Ano Netrebko še dva komorna koncerta


Cikel komornih koncertov na 69. Ljubljana Festivalu se nadaljuje in ga bo do konca presekal koncert prve operne pevke na svetu, ruske sopranistke Ane Netrebko (8. avgusta). Že drevi ob 19. uri v Križevniški cerkvi bomo tako prisluhnili koncertu klarinetista Françoisa Bende, fagotista Olea Kristiana Dahla in pianistke Eline Gotsouliak. Šestega avgusta bo še koncert violista Guya Ben-Zionyja in violončelista Jensa-Petra Maintza ob klavirskih spremljavah Naamana Wagnerja in Keiko Tamura.

François Benda, foto Festival Ljubljana

François Benda se je rodil v Braziliji v družini profesionalnih glasbenikov. V Gradcu in Ženevi je študiral klarinet, kompozicijo in dirigiranje, kot solist pa je debitiral leta 1988 v züriški dvorani Tonhalle in v dvorani Victoria Hall v Ženevi. V Neue Zürcher Zeitung so o njegovem nastopu zapisali: »Njegovo igranje se je suvereno gibalo od komaj zaznavnih pianissimov do dramatičnih, skoraj ekstatičnih crescendov in je bilo v vsakem trenutku sijajno.«

Leta 1991 je v Rimu prejel nagrado Premio Internazionale per le Arti dello Spettaccolo. Danes nastopa na vseh pomembnih koncertnih prizoriščih (Berlinska filharmonija, Musikverein na Dunaju, Concertgebouw v Amsterdamu, Wigmore Hall v Londonu, Herkulessaal v Münchnu, Kölnska filharmonija, Tonhalle v Zürichu) in kot solist klarinetist sodeluje s številnimi vodilnimi orkestri (Simfonični orkester Bavarskega radia, Simfonični orkester Zahodnonemškega radia v Kölnu, Baselski simfonični orkester in Dunajska komorna filharmonija). Je zelo iskan glasbeni izvajalec ter redno gostuje na glasbenih festivalih, kot so Berliner Festwochen, Styriarte, Musicades Lyon in binkoštni koncerti v Ittingenu v Švici. Skupaj s Heinzom Holligerjem, Paulom Badura-Skodo, Brunom Giuranno, Isabelle Faust, Josefom Silversteinom in Brunom Caninom izvaja recitale na koncertih komorne glasbe.

Benda se z lahkoto giblje med klasičnim koncertnim repertoarjem in sodobno glasbo v vlogi klarinetista (sodelovanje, premiere in prve izvedbe del Holligerja, Carterja, Beria, Pendereckega, Langa, Schweinitza in Haasa), vse pogosteje pa tudi v vlogi dirigenta. Poleg solistične kariere je profesor na Univerzi za umetnost v Berlinu, uči pa tudi na Akademiji za glasbo v Baslu.

Ole Kristian Dahl

Ole Kristian Dahl (Trondheim, Norveška) je trenutno profesor na Visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Mannheimu. Fagot je začel igrati pri dvanajstih letih, pri šestnajstih pa je začel študirati pri Robertu Rønnesu na Univerzi v Stavangerju (Norveška). Študij je nadaljeval na Konservatoriju v Ženevi pri profesorju Rogerju Birnstinglu, kjer je leta 1998 osvojil prvo nagrado na tekmovanju CIEN Riddes Schweiz. Istega leta je dobil prvo zaposlitev solista fagotista v Malezijski filharmoniji v Kuala Lumpurju in zaključil študij v Ženevi. Medtem ko je bil v Maleziji, je nadaljeval študij na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v Hannovru pri profesorju Dagu Jensenu.

Leta 2000 se je zaposlil kot solist fagotist v Danskem nacionalnem radijskem simfoničnem orkestru v Københavnu, leta 2002 pa na enakem mestu v Simfoničnem orkestru Zahodnonemškega radia v Kölnu. Od leta 2016 je solist fagotist v Švedskem nacionalnem orkestru – Göteborškem simfoničnem orkestru. Igral je še z Berlinskimi filharmoniki, Münchenskimi filharmoniki, Simfoničnim orkestrom Severnonemškega radia iz Hamburga, Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina, Evropskim komornim orkestrom, Oselskimi filharmoniki in Norveškim komornim orkestrom.

Kot predan pedagog je profesor Dahl poučeval na Kraljevi danski akademiji za glasbo v Københavnu, Kraljevi akademiji za glasbo v Aarhusu, Univerzi za umetnost Folkwang v Essnu, leta 2008 pa je dobil profesuro na Visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Mannheimu, kjer trenutno poučuje kot naslednik priznanega profesorja Alfreda Rinderspacherja. Od leta 2017 je gostujoči profesor fagota na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu.

Elina Gotsouliak

Mlada koncertna pianistka Elina Gotsouliak, rojena v Rigi v Latviji, je eden najbolj vsestranskih in obetavnih talentov svoje generacije. Glasbeno izobrazbo je pridobila v domačem mestu, na Latvijski glasbeni akademiji v Rigi, kjer je študirala klavir in čembalo. Med študijem v Rigi se je začela udeleževati mojstrskih tečajev Rudolfa Buchbinderja v Zürichu, po študiju v Latviji pa je študirala v njegovem razredu na Akademiji za glasbo v Baslu in leta 2008 z odliko diplomirala iz klavirja. Bila je štipendistka fundacije Fritz-Gerber-Stiftung in je osvojila prvo nagrado na več klavirskih tekmovanjih, med drugim na Concours Musical de France Ginette Gaubert in Concours International de Piano Maryse Cheilan v Franciji.

Njen repertoar sega od zgodnjega baroka pa vse do najnovejše sodobne glasbe. Pomembno jo je navdihnilo tudi sodelovanje s Heinzom Holligerjem, Györgyem Kurtágom, Andrzejem Jasińskim in Aleksejem Lubimovom. Med študijem in zlasti po uspehih na klavirskih tekmovanjih je začela kariero kot koncertna pianistka po vsej Evropi ter med drugim nastopila z Latvijskim komornim orkestrom in Simfoničnim orkestrom iz Basla. Kot gostujoča umetnica je nastopila na številnih mednarodnih glasbenih festivalih, med drugim na Musica Viva, Crescendo v Berlinu, Swiss Chamber, Mednarodnem festivalu komorne glasbe J. S. Bacha, festivalu Berengaria, Akademiji Branimirja Slokarja, festivalu v Bragi, Mednarodni poletni akademiji in kot komorna partnerica Švicarskih komornih solistov.

Od leta 2010 poučuje na Akademiji za glasbo v Baslu.

Program:

Felix Mendelssohn-Bartholdy: Koncertna skladba za klarinet, basetni rog in klavir št. 2 v d-molu, op. 114
Maurice Ravel: Skladba v obliki habanere za klarinet in klavir
George Gershwin: Trije preludiji za klarinet in klavir
Béla Kovács: V spomin na Feidmana za klarinet in klavir
Camille Saint-Saëns: Sonata za fagot in klavir v G-duru, op. 168
Mihail Glinka: Patetični trio za klarinet, fagot in klavir v d-molu

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja