Na 69. Ljubljana Festivalu se nadaljuje cikel komornih koncertov. Že doslej so bili vrhunski in temu primerno množično obiskani. Drevi se cikel nadaljuje s koncertom Moskovskega komornega orkestra Musica Viva v Križevniški cerkvi ob 19. uri, v nedeljo, 25. julija, pa bo še koncert slovite ruske pianistke Violette Egorove, v Viteški dvorani ob 19. uri.
Bernardo Brizani v Slovenski filharmoniji, foto Marijan Zlobec
Moskovski komorni orkester Musica Viva je leta 1978 ustanovil violinist in dirigent Viktor Kornačev, ki je združil devet mladih glasbenikov, sveže diplomiranih na moskovskih akademijah. Po desetih letih entuziastičnega dela in profesionalnega zorenja je vodstvo prevzel Aleksander Rudin, mednarodno uveljavljeni violončelist, ki je svoje ime doma in v mednarodnem prostoru utrdil v sodelovanju s pomembnimi glasbeniki (Mihail Pletnjev, Eliso Virsaladze, Nikolaj Luganski, Natalija Gutman, sir Roger Norrington, Dmitrij Kitajenko …). Musica Viva je pod Rudinom, ki je diplomiral iz violončela, klavirja in dirigiranja na moskovskem konservatoriju, prerasel v imeniten sestav in se uvrstil med najžlahtnejše ruske komorne orkestre tega časa.
Musica Viva, foto Festival Ljubljana
V desetletjih je ugled povečal z umetniško dodelanimi interpretacijami skladb v premišljeno oblikovanih koncertnih ciklih z dobro znanimi umetninami in vznemirljivimi raritetami iz številnih slogovnih obdobij. V zadnjih sezonah je javnost in stroko še enkrat prepričal, da je med najboljšimi ruskimi zasedbami z odmevnim koncertnim ciklom, ki ga je organiziral v komorni dvorani Mednarodnega umetniškega centra v Moskvi.
Aleksander Rudin s svojim komornim orkestrom, foto Festival Ljubljana
Za koncert na 69. Ljubljana Festivalu je izbral tehtno premišljen program, ki povezuje štiri skladateljska imena ruske romantike. Grof Mikhail Vielgorskij je bil ruski uradnik, violončelist in skladatelj, ki je v 19. stoletju z organizacijo salonskih koncertov pomembno vplival na razvoj komorne in glasbe za godalne kvartete v Rusiji.
Karl Davidov
Karla Davidova, ki je bil tudi izvrsten violončelist, je odkrito občudoval Čajkovski. Imel ga je za kralja violončelistov. Kot kontrast ruskim glasbenim biserom bo na koncertu tudi priljubljena skladba za violončelo in orkester nemškega skladatelja Maxa Brucha, Kol Nidrei, ki jo bo z orkestrom kot poseben gost izvedel Bernardo Brizani.
Violončelist Bernardo Brizani je uveljavljena glasbena osebnost, ki se z velikim uspehom predstavlja tudi v tujini. Po končanem magisteriju na Akademiji za glasbo v Ljubljani je postal akademik pri Bamberških simfonikih. Prejel je številne nagrade in leta 2012 tudi študentsko Prešernovo nagrado.
Po njegovem koncertu v Slovenski filharmoniji sem me drugim zapisal: “Bistvo njegove interpretacije je izjemno čista igra, tehnična briljanca, v oblikovanju zvoka pa posebno sladostrastje, kar smo najbolj občutili v drugem stavku Adagio, v katerem je počasni tempo še malenkost bolj “razvlekel”, da bi poudaril sleherno Haydnovo misel in odprl poglavje ali vsaj možen pomislek, da se je skladatelj bolj odprl v smislu ne predklasične svobode, ampak postklasične, če bi rekel bolj sodobne, (ne romantične), pa tudi ne bi veliko zgrešil. Brizani ima fenomenalne prste za igranje violončela, tako kot Ivo Pogorelić za igranje klavirja; roko, kot jo je bil imel Franz Liszt (videl sem njen mavčni odlitek v njegovem muzeju v Weimarju). Brizani ima vrsto fines, na primer počasno in prefinjeno “dramatiziranje” glasbenega toka in izraza, v kontekstu Haydnove dobe, trenutke poudarjene umirjenosti, a z elementi, ki so ne sicer izrazito, a vendarle že nakazali časovne, družbene in seveda glasbene stilne spremembe.”
Program:
Mikhail Vielgorskij: Variacije na ruske teme za violončelo in orkester
P. I. Čajkovski: Elegija v spomin na Ivana Samarina za godalni orkester v G-duru
Karl Davidov: Fantazija na ruske teme za violončelo in orkester
***
Max Bruch: Kol Nidrei za violončelo in godalni orkester, op. 47
P. I. Čajkovski: Serenada za godala v C-duru, op. 48
Violetta Egorova, foto osebna spletna stran
Violetta Egorova je globoko predana ruska pianistka, ki s svojim delom presega veličastno glasbilo, na katero igra. Uveljavila se je kot ambasadorka ruske klasične glasbene tradicije, ki skrbi za to, da je ta slišana, spoštovana in cenjena, kjerkoli nastopa. Na Konservatoriju za glasbo P. I. Čajkovskega je pri “botru ruske klavirske šole” Levu Naumovu izoblikovala neprekosljivo klavirsko tehniko in poetično ekspresivnost. Že med študijem je snemala za različne diskografske hiše in osvojila prve nagrade na klavirskih tekmovanjih, kot sta Gina Bachauer (Salt Lake City, ZDA) in Gian Battista Viotti (Vercelli, Italija). Igra z vsemi izstopajočimi ruskimi simfoničnimi orkestri in številnimi drugimi mednarodno uveljavljenimi. Recitale je imela v najpomembnejših dvoranah v Rusiji, Monaku, Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Turčiji, na Kitajskem, Japonskem in v ZDA.
Violetta Egorova, foto Wikipedija
V Ljubljani se bo poklonila skladateljema, ki sta zaznamovala potek zgodovine na področju klavirske glasbe. Njuna glasba je vsaka na svoj način bravurozna; Schubertovo mojstrstvo se izraža v izrazito ponotranjeni glasbi, ki se globoko dotakne poslušalčevega notranjega sveta, Lisztovo “glasbeno nastopaštvo” pa očara in osupne z neposredno briljanco in vehementno virtuoznostjo.
Program:
Franz Schubert: Sonata za klavir št. 19 v c-molu, D. 958
Franz Liszt:: Benetke in Neapelj za klavir, Leta romanja II, dodatek, S. 162
Franz Liszt: Ljubezenske sanje št. 3 v As-duru, S. 541
Franz Liszt: Mefistov valček št. 1 v A-duru, S. 514
Marijan Zlobec