Pred dnevi je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek na tiskovni konferenci povedal, da NIJZ ni več zahteval omejitev števila obiskovalcev koncertov ali opernih predstav v zaprtih prostorih in da so kapacitete v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma lahko polno zasedene (poprej najprej 400, zatem 600). Tako bomo drevi ob 21. uri dočakali enega najbolj posebnih koncertov ne le letošnjega festivala, ampak verjetno precej širšega obdobja.
Charles Dutoit in Martha Argerich, foto Wikipedija
Na koncertnem odru se bosta namreč prav v Ljubljani ponovno srečala in skupaj nastopila legendarna pianistka Martha Argerich in prav tako legendarni dirigent Charles Dutoit. Ona je junija praznovalam osemdesetletnico, on pa bo oktobra petinosemdesetletnico. Ona bo izvedla Tretji klavirski koncert v C – duru Sergeja Prokofjeva, orkester Slovenske filharmonije pa Ognjemet op. 4 in Posvečenje pomladi Igorja Stravinskega.
Charles Dutoit na tiskovni konferenci, foto Marijan Zlobec
Spoznala sta se, ko je imela ona le šestnajst let in je ravno zmagala na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Ženevi (veliko kasneje tam tudi Irena Grafenauer), ko jo je on prvič videl, je imel enaindvajset let.
Charles Dutoit v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Čez dvanajst let sta se poročila, a bila v zakonu le štiri leta. Vsakdo je imel svojo umetniško kariero, ki zakoncev verjetno ni mogla tako združevati, kot bi si želela. Iz biografije izvemo, da se jima je v zakonu rodila hči Annie Dutoit. Čeprav sta se ločila, sta glasbeno sodelovala še naprej; koncertirala in snemala.
Izjemna samozavest mlade Marthe Argerich
Na tiskovni konferenci, kot sem že poročal, je bil prisoten le Dutoit, čeprav je Argerich že bila v Ljubljani, saj so ravnokar prišli s krajše turneje skupaj s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki je obsegala dva koncerta v Italiji; najprej v Vidmu (Udine), kjer so novo koncertno dvorano zgradili pred kakimi dvajsetimi leti, potem pa so odpotovali na jug, v Ravello blizu Neaplja.
Dutoit in Argerich v glasbeni družbi, foto splet
Charles Dutoit je v Ljubljano prišel še poprej, saj je Slovensko filharmonijo kot dirigent popeljal še na slavni Mutijev festival v Ravenno, a tam Martha Argerich ni nastopila. Vaje so seveda imeli v Ljubljani.
Glasbeno življenje v dvoje
Mlada Martha Argerich, foto EuroArts
Po zmagi v Varšavi leta 1965 so jo oblegali novinarji
Vedno je vedela, kaj hoče, tu v New Yorku leta 1962, foto splet/ Dick DeMarsico
Martha Argerich v Ženevi
Koncert z dvojnim jubilejem svetovno znanih nastopajočih umetnikov, pa še tako visok, je velika radkost; če bi se to zgodilo na Salzburškem festivalu, bi iz tega znali narediti svetovno odmevni dogodek. Ljubljana ima še nekaj ur časa, da ves ta zgodovinski aspekt osebnega umetniškega poslanstva, glasbenega okolja, atmosfere, priznanja in zahvale spremeni v erupcijo navdušenja, saj se kaj takega verjetno zlepa ne bo ponovilo.
Charles Dutoit s Slovensko filharmonijo leta 2019 v CD, foto Marijan Zlobec
Zadnji tak jubilejni nastop je bil koncert sopranistke Ksenije Vidali in njenih pevskih učencev leta 1993, ko je med njenimi glasbenimi sopotniki prišel iz Rima še slavni baritonist Giuseppe Taddei. Po koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bilo v Klubu CD srečanje z nastopajočimi in takrat mi je Taddei priznal, da je bil med vojno mlad italijanski vojak v Ljubljani. Kot ljubitelj glasbe je seveda izvedel, da ima Ljubljana opero. Priznal mi je, da so vojaki pomislili na to, kako se bodo v operi smejali, ker so bili prepričani, da tako majhno mesto ne more imeti predstav, ki bi bile kaj boljše od kakšnih provincialnih. “Nič se nismo smejali; predstave v Ljubljanski operi so bile tako dobre, da smo hodili tja vsak večer,” mi je povedal Taddei.
Martha Argerich v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Kaj bosta rekla Argerich in Dutoit ob svojem visokem jubileju, bo znano pozno zvečer, a kot veste, se je slavna pianistka v ljubljansko in slovensko glasbeno zavest najbolj zapisala, ko je leta 1980 izstopila iz žirije najodmevnejšega pianističnega tekmovanja, to je Chopinovo v Varšavi. Takrat je tam tekmoval mladi Ivo Pogorelić, o katerem glasbeni svet ni vedel še nič. Žirija je presodila, da ni dovolj dober in se ni uvrstil niti med najboljših deset. Argerich je takrat izjavila “Ta človek je genij” in odšla iz Varšave. Seveda je o tej gesti pisal ves svet, Pogorelić je dobil ponudbo za ekskluzivno snemalno pogodbo od Deutsche Grammophon in začel zanje snemati (Čajkovski, Chopin z dirigentom Claudiom Abbadom)… Takoj je dobil povabila za koncerte iz vsega sveta.
Nasmeh slavne pianistke pove dovolj, foto Marijan Zlobec
Koliko sto različnih dogodkov imata bodisi skupaj ali narazen nocojšnja glasbena gosta, ne bi bilo dovolj za popise v nekaj knjigah. Ostaja pa vsaj ena skupna podoba: sposobnost in moč nastopanja v starosti na svetovni ravni, kot smo podobno potezo in vztrajanje z umetnostjo videli pred kratkim s koncertom prav tako osemdesetletnega Placida Dominga na Kongresnem trgu.
Rada se sreča s svojimi občudovalci, foto Marijan Zlobec
Zlasti mlada generacija slovenskih glasbenikov lahko tu vidi smisel in optimizem za svojo opredelitev za glasbo in umetnost. Glasba ima namreč posebno dragoceno in plemenito lastnost: sama človeka nikoli ne zapusti ali izda.
Eden izmed komentarjev ob tem posnetku: “I think Martha Argerich is the earth mother of all pianists. Her playing is purely organic. Nothing artificial, no theatrics, just the pure essence of the music.”
Marijan Zlobec