Nobenega dvoma ni več; v Ljubljano in na 69. Ljubljana Festival prihaja najslavnejša pianistka na svetu, legendarna Martha Argerich. Nastopila bo s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom prav tako legendarnega dirigenta Charlesa Dutoita, ki se je danes udeležil tiskovne konference v Viteški dvorani Križank.
Charles Dutoit, vse fotografije s tiskovne konference Marijan Zlobec
Če bi rekel, da je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek imel srečo, je pravzaprav to predvsem poudaril Dutoit sam, ko je pripovedoval o svojem prvem srečanju z našim glasbenikom v Pekingu, ko je tam dirigiral Berliozovo Faustovo pogubljenje in ga je naš direktor povabil v Ljubljano, kjer je že gostoval in se navezal tako na festival kot na mesto samo. Rekel je, da mu je tu lepo, da je mesto prijetno, umirjeno, ljudje prijazni, tu se počuti zelo dobro in ni takega vrveža kot kje na Zahodu in pri nas ne čuti nikakršnega strahu.
Darko Brlek in Charles Dutoit
Dutoit je pripovedoval tudi o svojih, morda bi lahko rekli skorajda bolj intimnih vidikih, če pomislimo na njegov spomin, kako sta se z Martho srečala na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Ženevi in je ona še bila na konservatoriju, on pa malo starejši. Iz biografije izvemo, da je bilo to tekmovanje že leta 1957; Martha je zmagala tako v Ženevi kot na približno istočasnem tekmovanju Ferruccia Busonia; pri šestnajstih letih. No, na koncu smo vendarle ugotovili, kot je sam priznal, da bo kmalu imel že 85 let (7. oktobra) in jemlje ljubljanski koncert tudi kot svoj “rojstnodnevni”, medtem ko je Martha letos že obhajala osemdesetletnico (5. junija).
Mlada Martha Argerich je bila zelo atraktivna
Z Martho se poznata torej še predno je zmagala na najpomembnejšem svetovnem pianističnem tekmovanju, to je Chopinovo v Varšavi leta 1965. Torej pred 56 leti. Plus še nekaj let poprej. (Kdaj sta bila poročena, nismo izvedeli, pa tudi nihče si tega ni upal vprašati, je pa navedeno v biografiji; med letoma 1969 in 1973). Če sem prav izračunal, sta se spoznala leta 1957, poročila pa leta 1969. V glasbenem smislu sta tako skupaj že 64 let.
Vpogled v program 69. Ljubljana Festivala
Iz biografije je znano, kot rečeno, da sta se poročila, pa hitro ločila…, a o tem sam ni pripovedoval, mi pa smo bili vljudno tiho, saj je bilo dovolj samih glasbenih tem, še posebej, ker je Brlek že napovedal, da bo prihodnje leto na jubilejnem, 70. Ljubljana Festivalu, dirigiral omenjeno Berliozovo Faustovo pogubljenje, potem pa se je postavilo vprašanje, kako pa bi bilo, ko bi dirigiral še Schoenbergovo slavno kantato Gurre Lieder, ki je na koncertnih odrih v Sloveniji še ni bilo. Vprašanje o tem slavnem delu, ki je bilo krstno uprizorjeno oziroma izvedeno istega leta kot Posvečenje pomladi Igorja Stravinskega, ki ga bodo izvedli v drugem delu koncerta v četrtek, 15. julija, ob 21. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, se je zastavilo primerjalno, kot dialog med Parizom in Dunajem leta 1913, potem ko je bila le malo poprej (leta 1911) krstno uprizorjena še morda najslavnejša opera Richarda Straussa Kavalir z rožo, na kar je opozoril Dutoit. Spomnil pa je tudi na Sibeliusove simfonije, še posebej na Četrto in Peto, ki sta nastali približno v onem času, nekako med 1910 in 1911 (Četrta) in Peta, ko je začela nastajati na skladateljev petdeseti rojstni dan (1915).
Dutoit je morda presenetil s pojasnilom, da je Stravinskega sam osebno dobro poznal; spoznala sta se leta 1959 v New Yorku. Povedal je še, da je Stravinski umrl pred petdesetimi leti (6. aprila 1971). V tem smisli ali kontekstu je za ljubljanski koncert poleg Posvečenja pomladi izbral uvodoma še njegov Ognjemet, op. 4. Z obema skladbama pa bo počastil petdesetletnico skladateljeve smrti. Ob Posvečenju pomladi je omenil slavnega Sergeja Djagileva, češ da je bilo njegovo naročilo najprej dano skladatelju Anatoliju Ljadovu, ki pa je bil len in skladbe ni napisal, zato je novo delo naročil pri Stravinskem, ki ga je že poznal po Ognjemetu iz leta 1908 in s sodelovanjem pri Ognjenem ptiču iz leta 1910.
Dutoit in Argerich leta 1972
O primerjavi med Schoenbergovim omenjenim delom in Posvečenjem pomladi, pa tudi velikosti Mahlerjeve Osme simfonije, ki je v Ljubljani dočakala že tri izvedbe, je podal kratko zgodovino širjenja strukture orkestrov od baroka prek Haydna in Mozarta do pozne romantike in ugotovil, da je z velikanskim izborom pihal in trobil Gurre Lieder zadnje romantično delo v zgodovini, Posvečenje pomladi pa je nekako prvo moderno delo, provokativno, ki je v Parizu (kot baletna predstava Ruskega baleta Sergeja Djagileva v koreografiji Vaclava Nižinskega) izzvalo škandal oziroma zavračanje ali negativne kritike, izvedba Schoenberga v Musikvereinu istega leta 1913 pa sijajen uspeh. Pri Mahlerju je poudaril, da je sam orkester manjši kot pri Schoenbergu, a je zelo velik zbor.
Bila sva mlada oba: Argerich in Dutoit
Dutoit ni posebej pripovedoval o sedanjem nastopu Marthe Argerich, ki pa bo izvajala Klavirski koncert št. 3 Sergeja Prokofjeva, torej eno izmed njenih najljubših del na koncertnih odrih, polno dinamike in tipičnega sloga znamenitega ruskega skladatelja, ki je ravno s tem klavirskim koncertom prevzel tedanje in kasnejše pianiste vse do danes in jim zastavil večno uganko osebne sposobnosti in hkrati dialoga s tedanjo rusko glasbeno kulturo.
Matej Šarc
O sodelovanju med simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in Martho Argerich na koncertih v Vidmu (Udinah) in Ravellu pri Neaplju v minulih dneh, je spregovoril direktor in umetniški vodja SF Matej Šarc. Ljubljanski koncert s slavno pianistko bo tako že njen tretji na mini turneji.
Tomo Vran
O jutrišnji predstavi Puccinijeve opere Madama Butterfly, ki bo prav tako v Cankarjevem domu, je spregovoril direktor SNG Opere in baleta Maribor Danilo Rošker. Posebej je omenil monumentalnost postavitve, se veselil preselitve predstave in med solisti izpostavil sopranistko Rebeko Lokar v vlogi Čo čo san.
Danilo Rošker
Letošnjo že 24. likovno kolonijo Festivala Ljubljana pa je predstavil vodja ali kurator, akademski slikar Tomo Vran. Povabil je osem slikarjev; štiri iz Slovenije: Miha Erič, Ana Sluga, Martin Zelenko Poles, Alja Košar, in štiri iz tujine: Lea Čeč, Hrvaška, Franz Josef Berger, Avstrija, Arianna Ellero, Italija, Francisco Tomsich, Urugvaj. Vsi že ustvarjajo na Pergoli, odprtje razstave pa bo v petek ob 12. uri v Viteški dvorani Križank.
Marijan Zlobec