V berlinski evangeličanski Marijini cerkvi so odprli razstavo multimedijske umetnice Eve Petrič Collective Heart (Kolektivno srce) in z njo počastili tridesetletnico samostojnosti Republike Slovenije. Razstavo so odprli slovenski veleposlanik, njegova ekselenca dr. Franc But, organizatorka, voditeljica SKIC Berlin Saša Šavel Burkart, pastorka Corinna Zisselsberger in s kratkim performansom – nagovorom avtorica Eva Petrič. Slovesnosti se je udeležilo več veleposlanikov in se pridružilo slovenskemu državnemu prazniku. Razstava Eve Petrič nadaljuje dosedanja razstavljanja na Dunaju, v New Yorku, Münchnu in drugod, tako da komaj lahko sledi vsem željam organizatorjev, saj sorodnih umetniških intervencij s sodobno tematiko v velikih cerkvah ali katedralah v velemestih doslej še ni bilo. Tudi v Berlinu je njena intervencija v cerkveni prostor prva.

Veleposlanik dr. Franc But med slavnostnim nagovorom, fotografije osebni arhiv
“Trenutna trilogoja Eve Petrič – Korona vrtnica v Stephansdomu na Dunaju, postkoronsko sonce v Križevniški cerkvi v Ljubljani in Kolektivno srce, kot sodobni postni prt, tukaj, v znameniti St. Marienkirche v Berlinu tvorijo prav poseben trikotnik – ki nosi številna sporočila za današnji čas, za čas aktualne pandemije, saj pozivajo k empatiji in solidarnosti. Ta sporočila so ob dveh za Republiko Slovenijo velikih dogodkih – praznovanju 30. obletnice samostojnosti in predsedovanje Slovenije svetu EU, ki ga Slovenija od Portugalske prevzema jutri, še kako pomembna.” (Iz nagovora veleposlanika dr. Buta).

Collective Heart
“Spoštovani dame in gospodje. Najprej vas vse lepo pozdravljam, hvala, da ste prišli. Spoštovana Eva, njegova ekscelenca gospod dr. Franc But, spoštovana duhovnica, gospa Corrina Zisselsberger.

Najprej bi se rada zahvalila multimedijski slovenski umetnici Evi , da je bila pripravljena delo pripeljati v Berlin, ter hvala gospe Zisselsberger za odprtost in pripravljenost sodelovati pri tem imenitnem projektu, ki upam, da bo tej pomembni berlinski cerkvi, temu zgodovinskemu objektu v samem središču Berlina, prinesel svežino in dodano vrednost to poletje. Ta objekt je zdaj postal tudi neke vrste galerija.

Dela je ogromno
Umetniška intervencija oziroma instalacija Kolektivno srce ustvarja tudi svojevrsten dialog s prostorom, arhitekturnim objektom, v katerega je postavljen in na ta način tvori celoto. Preko forme se spogleduje še s krščansko tradicijo ter kot sodobno umetniško delo reflektira družbeni kontekst sodobnega časa, pa tudi številne intimne zgodbe, ki jih pripoveduje 1000 čipk, ki sestavljajo to delo.

Nagovor Saše Šavel Burkart
Ni naključje, da smo želeli to delo predstaviti v Nemčiji, kjer je v dvajsetih letih preteklega stoletja delovala Anni Albers, ki je v okviru znamenite šole Bauhausa na sodoben način v življenje obudila tkanje. Tekstil kot material v umetnosti, ki so ga večinoma uporabljale umetnice, je doživljal vzpone in padce. Starejše generacije umetnic in sodobne umetnice in umetniki, ki uporabljajo kot svoj material nit, tekstil, vse pogosteje dobivajo priznanje, ki si ga zaslužijo, saj ta starodavni, čeprav dolgo odrinjeni medij, v našem politično napetem in globaliziranem trenutku dobiva nov pomen.

Collective Heart
Še posebej v času, ko izginja spomin na ročno izdelavo tekstilnih izdelkov, in ko prav v Azijo od naše izkušnje odmaknjena tekstilna industrija uteleša največje rane globalizacije. Tudi večji muzeji, veliki umetniški dogodki kot je Beneški bienale v zadnjem času namenjajo več pozornosti tudi umetnosti, ki temelji na rokodelskih tehnikah in obrteh, ki se ukvarjajo s tkanjem ali pletenjem. Te rokodelske tradicionalne tehnike se obujajo v sodobnem dizajnu, so v središču pozornosti bienalov in umetniških sejmov, ki želijo odpraviti spolne in kolonialistične predsodke v zgodovini umetnosti. V globaliziranem svetu, kjer prevladuje življenje na spletu, pa raba tekstila ter obujanje tradicionalnih ročnih del ter s tem iskrenost in čustva, ki jih vključuje ta obrt, ponuja svežino.
Delo Eve Petrič lahko beremo večplastno in v različnih kontekstih.

Eva Petrič med pripravo razstave
To delo – Collective Heart, ki ga je umetnica prvič predstavila pred nekaj leti na Dunaju, od tam pa je med drugim potovalo tudi v New York, je na eni strani utelešenje tradicije postnih prtov, na drugi pa slovenske kulturne dediščine, dediščine idrijskega čipkarstva, ki je vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Hkrati nosi sodobno sporočilo, ki v drugačnih družbenih kontekstih dobiva drugačen pomen. Nekateri v njem morda vidijo tudi mnogo odpuščenih šivilj iz tekstilne industrije.

Zunanjost cerkve v Berlinu
Sporočila nosijo vzorci, oblika, delo, ki je vloženo, in kontekst, v katerem so čipke nastale. Ob tem naj omenim, da je posebnost svetovno znane idrijske čipke njena povezanost z rudarstvom, ki je skoraj 500 let bilo prisotno v Idriji, v tem mestu, ki je svetovni tehniški spomenik. Tam je bil namreč stoletja drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Ko je ta dejavnost začela usihati, so ženske v 19. stoletju začele ustvarjati čipko in preživljati družine. Kakšno nasprotje. Rudarji in čipkarice. Rudnik je ugasnil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja po 487 letih, čipka pa je obstala do danes.

Collective Heart
Eva Petrič je ambasadorka te tradicije. Čipka jo fascinira s svojo univerzalnostjo in večplastnostjo. Vidi jo kot hematom, sestavljen iz na tisoče majhnih žilic, ki nastane kot posledica bolečine, ki zaradi udarca ali druge travme prebije žilo in prodre v drugo tkivo in podobno je s hematomi v družbi, pravi.

Zahtevna postavitev bo v zraku
Njegova oblika je srce, srce, ki poganja kri po teh žilah, njegovo aorto sestavljajo čipke neznane ženske, klekljarice, ki je svojo družino preživljala s čipko. Njene čipke so zdaj del tega srca. Za nami ostane le tisto, kar naredimo. Kolektivno srce je sestavljeno iz intimnih zgodb, iz ženskih zgodb, in odseva družbeno kompleksnost sveta.
Hvala , da smo lahko del tega projekta. (Iz nagovora Saše Šavel Burkart)

Collective Heart

Collective Heart

Eva Petrič in Saša Šavel Burkart

Saša Šavel Burkart, pastorka Corinna Zisselsberger, Eva Petrič in veleposlanik dr. Franc But

S čipkami se da ustvariti poseben svet

Zunanjost cerkve z Luthrovim spomenikom

Prvi obiskovalci

Marijan Zlobec
En odgovor na “Eva Petrič s Collective Heart v berlinski Marijini cerkvi”
Protestante obiskujejo v cerkvah obiskovalci, ne verniki.
Tako imnovane “duhovnice” duhajo gavtrožo pridig, pasorji pa so hvalevredni pastirji ljudstva v državi.
Luterantstvo proti jezuitom je pokazalo, da je krščanska vera skupna ekumenistično, podobno kot s pravoslavci, kjer bradati možaki – duhovniki in menihi ne priznajo pri sebi nikakršnih duhovnic, so pa čudovito sposobne pravoslavne častne sestre – redovnice, na primer v Ljubostinji, Srbija.
Med berlinskim protestntizmom in Ljubostinjo je razpet sveti križ.
Kaj pa Slovenija in Avstrija – dve katoliški državi, ob Hrvaški in Italiji?
Eva Petrič je s čipkami na razpolago tjkaninasto, bi se reklo, vsem kot cerkvenim le obiskovalcem – agnostično.
Čudovitost likovnosti je produkcijska postmoderno prav z Evo Petrič,
Vladimir Gajšek
Morda bo kmalu Eva Petrič lahko razstavljala v Vitadomu v Škofljici.