V zadnjem času sem Zvonetu Taljatu pisal, včeraj pa še telefoniral, da ga vprašam, če se slučajno lahko dobimo v Piranu, kamor smo odšli na celodnevno strokovno ekskurzijo na ogled vseh osmih postaj velike razstave bosanskega slikarja Safeta Zeca. Zvone se mi ni oglasil, še prej pa ne odpisal. Odšel sem v znano piransko gostilno, kamor je Zvone z ženo Jelko rad zahajal na nedeljsko kosilo, včasih pa tudi med tednom, in mi je njegov strežnik, na mojo pripombo, da se mi na telefonski klic ni oglasil in če kaj ve, kako je z njim, odgovoril: “Ne bo se več oglasil !”
Zvone Taljat, foto Marijan Zlobec
Zvone Taljat, strastni zbiralec umetnosti, ustanovitelj Galerije ISIS, sicer pa ustanovitelj borzne hiše Publikum, je približno pred enim mesecem umrl. Doma v Portorožu, pokopali pa so ga v Ljubljani, sem izvedel. Ni želel nobenih objav. Tako nam ostaja v spominu, kot smo ga doživljali poprej. Umrl je za posledicami hudega raka, ki ga je zdravil v tujini in doma, s kemoterapijo, ki ga je precej spremenila, tako v obraz kot v telo in ga je bilo, vsaj od daleč, zelo težko prepoznati, kar je sam izkusil kot trpko bolečino in zavedanje minljivosti, ne glede na zelo uspešno življenje, ki se je začelo s študijem v Ljubljani, kjer sva se med drugim spoznala v desetem bloku Študentskega naselja v Rožni dolini. Potem se dolgo nisva več videla, dokler ni spregovoril o nameri, da ustanovi lastno galerijo, kar smo vsi njegovi znanci in prijatelji pozdravili in ga spodbujali.
Mirko Bratuša se je s svojo kiparsko instalacijo Grelci predstavil v Galeriji Isis leta 1911
V Galeriji ISIS je pripravil vrsto razstav, tako spominskih, zgodovinskih, kot jubilejnih ali aktualnih. Zelo rad je imel slikarja Živka Marušiča, posebno odmevna je bila razstava kiparja Mirka Bratuše, potem ko jo je predstavil na slavnem Beneškem bienalu.
Živko Marušič in Huiquin Wang v Galeriji ISIS leta 2004
Galerija ISIS je domovala v nekdanjih prostorih Francoskega kulturnega centra na Slovenski cesti 17, potem pa je prostore odkupila borzna hiša Publikum. Organizatorji so takrat zapisali, da nameravajo v galeriji letno pripraviti nekaj razstav, ki si jih bodo izmenjavali s poslovnimi partnerji po svetu.
Zvone Taljat je imel svoje življenjske vizije, ki jih je do konca uresničeval, foto Marijan Zlobec
Po uvodni Marušičevi razstavi je v galeriji gostovala razstava srbske umetnosti iz obdobja 1958-2002 iz zbirke družbe Zepter iz Beograda.
Nicole Wermers – Dajalci & prejemniki 4, 2016; steklena vlakna, jeklo, lak, plastika, izdelana kuhinjska napa: nerjaveče jeklo, steklo, z razstave v sodelovanju s 33. Mednarodnim grafičnim bienalom Vice v lisice
Galerija ISIS je sodelovala tudi z Mednarodnim grafičnim bienalom in ponudila svoje razstavne prostore za posebej redke mednarodne umetnine.
Zvone Taljat se je kot galerist in zbiratelj umetnosti nekajkrat zapletel v stiske in težave, o katerih so mediji pisali, a je že tako, da resnici ni lahko priti do dna, ne glede ponarejanja umetnin, ne njihove prodaje in seveda nakupa, pa prirejanja razstav s ponaredki, kar pa ni le ljubljanski problem. Če rečem, da je Taljat imel precej smole, tudi ali čeprav s strokovno pomočjo, ki se na koncu ni izkazala s svojo strokovnostjo, v katero je sicer sam zaupal, saj je strokovnjake najel in plačal, bi najbrž ne zgrešil. O tem mi je bežno pripovedoval, enkrat sva se precej “usekala”, o “novoodkritih delih Ivana Čarga in slovenske zgodovinske avantgarde” sem pisal, sledile so polemike… Nekajkrat so bile njegove odločitve glede nakupov prehitre in je nasedel.
Z razstave Gojmirja Antona Kosa v Galeriji ISIS
Kljub napakam, ki se medijsko kaj rade še potencirajo, pa si je ustvaril sijajno zbirko tako slovenske kot izbrane mednarodne umetnosti, o kakršni lahko le sanjajo mnogi z njim primerljivo premožni Slovenci, najbrž pa tudi tujci. Njegove in njegove žene Jelke umetniške zbirke najbrž ne bomo nikoli videli na kakšni veliki razstavi v celoti, saj ima najboljše npr. velike kiparske umetnine v svoji hiši v Portorožu.
Na odprtja razstav v Galerijo ISIS je vedno prišlo veliko ljudi
Zvone Taljat je zlasti v zadnjih dvajsetih ali morda še več letih veliko potoval po svetu in si povsod ogledoval aktualne razstave in muzeje, o čemer mi je večkrat pripovedoval ali sva delila mnenja. Imel je svoj okus in avtorje, med aktualnimi Slovenci je imel najraje slikarja Živka Marušiča.
Slavni britanski kipar Tony Cragg in Zvone Taljat v Galeriji TR 3, foto Marijan Zlobec
Zvone je bil, kot rečeno poslovnež, a se o tem nisva kaj dosti pogovarjala; to je bil njegov svet, v katerem je bil zelo spreten, a je prinesel tudi padce. Največ smo se srečevali na razstavah, na Zlatem abonmaju v Cankarjevem domu… Bil je zelo samozavesten, vztrajen, trmast, želel je vedno imeti prav, rad je kaj pokomentiral na FB ali poslal kakšno sporočilo po Messengerju. Nazadnje je malo utihnil in mi je s tem postal sumljiv; vedel sem, da je njegova bolezen neozdravljiva in za tako ambicioznega ter uspešnega človeka, ki si je vse ustvaril iz nič, krivična, saj mu je prizadejala zgolj več kot eno leto dolgo trpljenje. Ne vem, kakšne so bile njegove želje, vsaj glede likovne zbirke. Najbrž bodo v Mostu na Soči ali kje drugje ustvarili kakšno njegovo osebno galerijo ali zbirko ? Zaslužil bi si trajni spomin, tako kot ostaja med nami, ki smo njegovo večplastno osebnost, razpeto med poslovništvom ter umetnostjo, spoštovali.
Marijan Zlobec