Kaj se zgodi, ko se v istem prostoru znajdeta avtorica knjige Beseda ni konj in nekdo, ki se prestavlja kot »krotilec besed«? Založba ZRC je v povabilu na dogodek obiskovalcem zagotovila, da bodo priče razposajenemu dirjanju po maneži Atrija ZRC, čeravno le metaforično in v besedi. To se je zgodilo ob izidu knjige Uganke na Slovenskem (Založba ZRC, 2021), ko sta se za veliko mizo pogovarjala njena avtorica dr. Saša Babič, raziskovalka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, in Boštjan Gorenc Pižama, pisatelj in prevajalec. Večer je napovedala moderatorka, sicer pisateljica Agata Tomažič.
Uganke na Slovenskem so še vedno uganka, vse fotografije Marijan Zlobec
Uganke so folklorni obrazci, ki jih obdaja pridih nekakšne skrivnostnosti, zagonetnosti, začenja svoje delo o ugankah etnologinja in jezikoslovka dr. Saša Babič, ki se je doslej ukvarjala z najbolj razvpitimi, a zato včasih tem manj raziskanimi pojavi v jeziku, recimo s kletvicami, reki in pregovori. V preteklosti so bile uganke povezane tudi z rituali, v sodobnosti pa so ubrale pot žanra, namenjenega zabavi. Toda kljub temu, da v sodobnih ugankah prevladuje humorna fukcija, uganke skušajo spravljati v smeh tako z besednimi igrami kot z nekaterimi kompleksnejšimi vzvodi, ki razkrivajo družbene probleme, npr. rasizem, seksizem, družbene in naravne katastrofe, opozarja avtorica. Uganke so vedno tesno povezane z okoljem, v katerem so nastale, in tujcem utegnejo biti nerazumljive.
Dr. Saša Babič
V monografiji avtorica predstavi uganke kot pomemben folklorni žanr. V prvem delu so opisane različne definicije ugank in njihova umeščenost v kontekst; nato avtorica obravnava zgodovino nastanka ugank in razvoja raziskav tako v svetu kot v slovenskem prostoru. V drugem delu monografije sledi tipologija ugank, pri čemer ločimo prave uganke, uganke za reševanje življena, šaljiva vprašanja, parodična vprašanja, logična vprašanja, risane uganke in modra vprašanja. Tipi ugank so predstavljeni tako s teoretičnega kot analitičnega vidika, ilustrirani pa so z gradivom iz arhiva ZRC SAZU Inštituta za slovensko narodopisje. Bogato slovensko gradivo ugank kaže na živost tega žanra v slovenskem kulturnem okolju. Avtorica v monografiji predstavi bogastvo in pisanost tega pogosto spregledanega žanra in kompleksnost njegovega razumevanja, z etnolingvistično metodo analize pa bralcu približa preučevanje kulture s pomočjo folklornih žanrov.
V resnem delu pogovora in predstavitve je dr. Saša Babič povedala, da je baza slovenskih folklornih ugank nastala v sklopu njenega postdoktorskega projekta v Tartuju v Estoniji, hkrati je proučevala tudi uganke na Finskem in še drugod v Skandinaviji, kjer jih je največ.
Dr. Saša Babič in Boštjan Gorenc Pižama
»Knjiga želi predvsem predstaviti folklorno uganko kot zelo živ in stalno spreminjajoč se pojav v družbi«, piše dr. Saša Babič. Doda še, da se uganka »pokaže kot katalizator družbenih stisk in kazalnik sprememb«. V sodobnem času ima »funkcijo sproščanja napetosti in pogledov na humoren način, pa čeprav mestoma že preseže družbeni konsenz o meri dobrega okusa« – kar napeljuje na žanr stendap komedije, v katerem blesti Boštjan Gorenc Pižama. On je takoj želel narediti vtis, kot da blesti, a smo se vendarle najbolj smejali, ko je bilo treba uganko uganiti in je odgovor hitro prišel iz ust mladenk v parterju.
Na primer na vprašanje, kaj je LPP, je punca kot iz topa ustrelila Lepo povoženi pešci, uradni odgovor pa bi bil Lepo pojdi peš. Na uganko: Kateri so največji norci na svetu ? je bil takojšnji odgovor twitteraši. Uganko Kaj je sto pravnikov na dnu morja ? je avditorij razrešil z Dober začetek. V knjigi pa že lahko preberemo slovensko kovidno ugankarsko situacijo. Zakaj koronavirusa še ni v Sloveniji ? Ker je država tako majhna, da je še virus ne najde. O blondinkah je toliko ugank, seveda z razrešenimi odgovori, da bi se bilo zares nevljudno naglas smejati, niso pa nedotakljivi tudi lepi moški. Začuda je precej ugank tudi na temo samega Svetega pisma, pa Adama, Kristusa, svetnikov in celo Boga. Če mislite, da v knjigi ni fasal niti Janez Janša, se zelo moltite. Uganka se glasi: Kakšna je razlika med Hitlerjem in Janezom Janšo ? Odgovor pa: Hitler je bil za razliko od Janše izvoljen. Seveda to ni res, saj je Janševa stranka SDS na zadnjih volitvah dobila največ glasov, torej je bil izvoljen. Še ena je aktualna: Kaj misliš, da je skrito v trezorju Jureta Jankovića ? Koda, s katero Jurček odpre trezor. Ali pa: Kateri je najmanjši delec v slovenskem parlamentu ? Možganske celice poslancev. Ali pa: Kaj pomeni DNK ? Dete Našega Kardinala. Ali: Kakšna je razlika med Bogom in Janšo ? Bog ne misli, da je Janša. Seveda so te uganke bolj vici, a so vendarle že javno zabeležene in jih je avtorica uvrstila v knjigo kot uradno ljudsko folklorno jezikovno gradivo. Avtorica knjige seveda predstavlja vso bogato in pestro zgodovino ugank, še posebej avtorskih, ko so bile uganke še bolj fine. Danes pa so anonimne samo po svojem avtorstvu, sicer pa so zelo konkretne.
Boštjan Gorenc Pižama je razvozlal antično Sfingino uganko
Kako pomembna in oprijemljiva je vez med ugankami in humorjem, potrjujejo tudi duhovite ilustracije, s katerimi je knjiga opremljena. Njihov avtor je dr. Izar Lunaček, filozof in stripar.
Pisateljica in moderatorka pogovora Agata Tomažič
Marijan Zlobec