V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled posebna razstava, ki predstavlja izbor del iz različnih obdobij akademskega slikarja Tuga Šušnika iz zbirke Dušana Arzenška. O tem sem že pisal. Kustos je Miloš Bašin, fotodokumentacijo v katalogu pa je prispeval sam fotograf Arzenšek.
Tugo Šušnik – Hommage Tomažu Šalamunu, 2020, akril na platnu, 2 x 240 x 600 cm, fotografije z razstave Marijan Zlobec
Ogled razstave bistveno dopolnjujej oboje pričevanj: Dušan Arzenšek o Tugu Šušniku in Tugo Šušnik o svoji ustvarjalni poti in ju tu ne bi ponavljal, razen da dodam link na že objavljen članek.
Tugo Šušnik – Zvezda, 1992, akril na platnu, 2 x 120 x 140 cm
Dejstvo je, da se v galerijah premalo poudarja zbirateljstvo posameznih sopotnikov, prijateljev, ljubiteljev umetnosti, celo premožnejših naložbenikov z večjimi projekti, kot je načrtovan Muzej sodobne umetnosti Igorja in Mojce Lah na Bledu, ki je že v gradnji, medtem ko za projekt v Ljubljani še ni jasno, kaj se bo z njim zgodilo. Načrt slavnega japonskega arhitekta Tadaa Anda bi bilo škoda neuresničiti. Medtem pa se je že začela gradnja blejskega muzeja po načrtih britanskega arhitekta Davida Chipperfielda.
Tugo Šušnik – Primarni krik, 2017, akril na platnu 240 x 160 cm
Muzej bo namenjen razstavljanju umetniških del svetovno znanih avtorjev, med katerimi bodo prevladovala dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. “Projekt je izjemno pomemben za Bled, saj bo njegova uresničitev skupaj z drugimi kulturnimi spomeniki pomenila občuten dvig ravni kulturne in turistične ponudbe ne samo v tem delu Slovenije, temveč tudi širše, v tem delu Evrope,” poudarjajo v Zavodu za kulturo Bled. Ljubljanska družba Artarhiv zakoncev Lah je že prejela gradbeno dovoljenje in gradnja novega kulturnega centra na lokaciji nekdanjega objekta Pristava pod Blejskim gradom je stekla.
Tugo Šušnik – Velika hitrost 2, 1994, akril na platnu, 100 x 70 cm
To je en primer, ki bi lahko bil nekako vzorčni, ne glede na dejstvo, da je zbirateljev še precej, če spomnim na bogato likovno zbirko Riko Janeza Škrabca, in jo omenim zato, ker vsako leto decembra pokaže svoje nove odkupe in s tem povečanje zbirke. Podobno kažeta zakonca Lah svoje zbirke na razstavah v Galeriji TR 3.
Tugo Šušnik – Visoka hitrost 1, 1994, akril na platnu, 220 x 150 cm
Nasploh pa je odkupov še premalo, še posebej iz vrst premožnejših ljudi ali slovenskih milijonarjev, z dohodki in premoženjem, ki daleč presega njihovo možno življenjsko porabo. Sopotništvo med ustvarjalci in meceni je v svetu dolga stoletja bogata tradicija, ponos, prestiž. Pri nas so v novi državi zlasti odpovedali odkupi za stalne zbirke javnih zavodov, galerij in muzejev. Umetnik, ki ustvarja iz lastnih sredstev kot samozaposleni v kulturi, nima nikakršne garancije, da bo kakšno njegovo delo na razstavi tudi prodano, medtem ko je razstavni honorar okrog 300 evrov ali 10 % vloženih sredstev.
Tugo Šušnik – Rdeča, 1976, akril na platnu 110 x 140 cm
Sopotništvo, prijateljevanje in hkrati nastajanje zbirke Arzenšek – Šušnik bi lahko bila nova spodbuda za vse one, ki imajo tiho željo, a se še niso tako smelo odločili, da bodo koga izmed aktualnih, torej živih in ustvarjalnih sodobnih umetnikov, s svojimi odkupi podpirali.
Tugo Šušnik, foto Marijan Zlobec
Pogled na sedanjo razstavo je prej kot ne navdušujoč in optimističen, tako za slikarja kot njegovega zbiratelja. Spomnimo se nekdanje žalostne usode Ivana Groharja, njegove smrti tako rekoč od lakote, in hkrati obljube ali vsaj apela, naj se taka usoda v slovenski umetnosti več ne ponovi. Kot vemo, se zgodovina ponavlja.
Portret pesnika Tomaža Šalamuna je delo Nuše Fajfar, akril na platno, 2020
Tugo Šušnik – Molilni mlinček, 1993, akril na platnu, 100 x 70 cm
Marijan Zlobec