Opazovanje umetnin je lahko dober način za upočasnitev življenjskega tempa, mentalno sprostitev, pa tudi za razvijanje usmerjene pozornosti. V Narodni galeriji, po zgledu uglednih evropskih in ameriških galerij, ki že nekaj časa izvajajo programe čuječnosti, spodbujajo obiskovalce, da ob umetniških delih urijo pozornosti in s tem bogatijo svojo izkušnjo dojemanja umetnosti.
Prvi obiskovalci v Sobi za galerijsko čuječnost, foto Narodna galerija
V sobi poleg velike Slavnostne dvorane je za obiskovalce na ogled ena sama, izbrana umetnina iz depojev Narodne galerije. Do jeseni bo razstavljena slika Sipine, ki jo je Rihard Jakopič naslikal pred dobrimi sto leti. Umirjeno vzdušje v sobi dopolnjuje razpoloženjska glasba z zvoki narave.
Izkušnje galerijske čuječnosti, nevtralnega ogledovanja umetniškega dela, ne usmerjajo z umetnostno-zgodovinskimi opisi, v sobi so le predlogi za izvajanje.
Obiskovalce spodbujajo, da med opazovanjem poskušajo misli usmeriti k sledečim vprašanjem: Kako se počutite ob ogledovanju slike? Kaj na sliki pritegne vašo pozornost? So to umetnikove poteze, barve, oblike, figure, predmeti? Je to kompozicija, svetloba, téma? Kakšna sta razpoloženje in vzdušje na sliki?
Rihard Jakopič, Sipine, 1919, foto Narodna galerija
Z galerijsko čuječnostjo so v Narodni galeriji začeli sredi novembra 2020 ob zaustavitvi javnega življenja zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Preko galerijske spletne strani in družbenih omrežij so tedensko objavljali video posnetke umetnin iz stalne zbirke in namige za krepitev čuječnosti. Ob ponovnem odprtju kulturnih inštitucij so virtualno izkušnjo nadgradili s samostojno sobo za galerijsko čuječnost.
Soba za galerijsko čuječnost je tudi spodbuda obiskovalcem, da se dalj časa zadržijo pred umetninami in da je njihov ogled bolj umirjen, osredotočen.
Več: https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/galerijska-cujecnost?id=4913
Marijan Zlobec