Četrtkovo popoldne (3. junija) bo v slovenski prestolnici obarvano v rezijanščino. V sklopu 12. Grošljevega simpozija, ki do četrtka poteka v Atriju ZRC SAZU na Novem trgu v Ljubljani, bo namreč Luigia Negro, predsednica Kulturnega društva »Muzej rezijanskih ljudi«, prebrala rezijansko pravljico Dekle, ki je hotelo rožico. Pravljica je v knjižni obliki pri ZTT-ju izšla v lanskem letu. Izvirnik: Ta hći, ki jë tëla rožico.
Naslovnica
Letošnji Grošljev simpozij, ki ga organizira Inštitut za arheologijo pri Društvu za antične in humanistične študije Slovenije, bo posvečen načinom, na katere so ljudje v starem veku doživljali, vrednotili, razlagali in umetniško obravnavali erotično ljubezen. Četrtek bo posvečen mitu Amorja in Psihe. In ravno v to skupino sodi tudi omenjena pravljica, ki je bila prvič zapisana leta 1968, ko jo je etnologu Milku Matičetovemu pripovedovala domačinka Tina Vajtova, doma iz vasi Solbice.
Na zaključnem recitalu bo prebrana v rezijanščini, poskrbljeno pa bo za projekcijo prevoda v standardno slovenščino. Ogled dogodka bo možen v hibridni obliki, tako v živo, v Atirju ZRC SAZU, kot na YouTube profilu ZRC SAZU.
Dekle, ki je hotela rožico je čudovita ljudska pravljica, ki jo je leta 1968 povedala pravljičarka Valentina Pielich, po domače Tina Vajtova, na Solbici – vasi v Dolini Rezije v Julijskih Alpah.
Luigia Negro
“V Reziji se je ohranila izjemna nesnovna kulturna dediščina, ki je še živa in se prenaša skozi pripovedi, petje, glasbo in ples. Pravljica, ki jo objavljamo tu, je del pomembnega zvočnega arhiva, ki ga je na terenu posnel slovenski etnolog Milko Matičetov, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zbral v teh krajih bogato pripovedno in pesemsko izročilo. To dediščino, ki je sedaj na razpolago današnjim in bodočim generacijam, sestavlja nekaj tisoč enot ustne zakladnice, ki jih je povedalo ali zapelo na desetine ljudskih pripovedovalcev in pevcev iz Rezije.
Med temi ima Tina Vajtova pomembno mesto, ne samo zaradi števila besedil, ki jih je posredovala, natanko 403, ampak tudi zaradi jezika, stila, raznovrstnosti pripovedne motivike, kar je značilno za njeno pripovedovanje. Tino Vajtovo lahko, zaradi posebnosti njenega izjemnega repertoarja, prištevamo med najbolj nadarjene ljudske pravljičarke v srednjeevropskem območju.
Pripoved Dekle, ki je hotela rožico spada med čudežne pravljice in je zelo redko dokumentirana med ustnim izročilom, saj je za besedila kot je to značilna zelo široka paleta motivov, kar se v današnjem evropskem prostoru ni pogosto ohranilo.
Glede na njeno vsebino je ta pravljica po mednarodni klasifikaciji pravljic Aarne-Thompson-Uther varianta pravljičnega tipa ATU 425C z naslovom »Lepotica in zver«, v kjer je moški junak postal žival zaradi uroka. Zbirko Rozajanske pravice začenjamo z zelo lepo pripovedjo, ki ima visoko kulturno vrednost. Izbrali smo jo v bogati zakladnici pripovedi, ki so nam jih posredovali pričevalci rezijanske tradicije: predvsem ženske, pa tudi moški, in otroci, ki so imeli srečo, da so živeli sredi čarobne narave, obdarjeni s čudežno ustvarjalnostjo. Bralci bodo lahko uživali ob lepoti pripovedi v izvirniku, v slovenskem narečju iz Rezije, in v spremljajočih prevodih. ” (Roberto Dapit)
Tako se bo Rezija predstavila v Ljubljani.
Amor in Psihe, nagrobnem spomeniku iz Celeie, (hrani Pokrajinski muzej Celje, inv. št. L 181)
Zaradi izrednega zanimanja so simpozij podaljšali za dan. Potekal bo od ponedeljka, 31. maja, do četrtka, 3. junija 2021, v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. Kot kaže, bo takrat že možno izvesti dogodek razmeroma normalno, torej v fizični prisotnosti občinstva (po načelu PCT), vsekakor pa se bodo referati tudi sproti snemali in v živo predvajali po YouTube:
https://www.youtube.com/watch?v=k8Rp_CGP-x8.
Teme dosedanjih Grošljevih simpozijev:
24. oktobra 2009 so DAHŠ, Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in SAZU obeležili 30-letnico smrti akademika in dolgoletnega profesorja Filozofske fakultete dr. Milana Grošlja (1902–1979) z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Kamniku, zdaj Hotelu Malograjski dvor. Sledil je celodnevni interdisciplinarni znanstveni simpozij Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva. Zaradi velikega zanimanja je DAHŠ sklenilo uvesti vsakoletno tradicijo »Grošljevega simpozija«, recenziran izbor predstavljenih referatov pa naknadno objaviti v posebni tematski številki revije za klasično filologijo Keria.
V naslednjih letih so se zvrstili simpoziji:
2 − Politika, zgodovina, gledališče: od Ajshilovih Peržanov do Seneki pripisane Oktavije (2010)
3 − Antični miti v besedi, podobi in zvoku (2011
4 − Svet živali v življenju antičnega človeka (2012)
5 − Per aspera ad astra: zvezdoslovje v antiki (2013)
6 − In corpore sano: skrb za telo v antiki (2014)
7 − “Al’ prav se reče Cezar ali Kajsar: slovenjenje latinskih in starogrških imen” (2016).
8 − Knjižnice in knjige od antike do danes (2017)
9 − Korupcija v starem in srednjem veku (2018)
10 − Potovanja in prevoz v antiki in latinskem srednjem veku (2019)
11 − Meseci in letni časi od antike do renesanse (2020)
Marijan Zlobec