V zadnjih letih je Slovenska matica vnovič pripravila več posvetov, na katerih so bili pod drobnogled postavljeni pomembni dogodki ali osebnosti iz naše preteklosti. Načrtovano je bilo, da bodo rezultati simpozijev širši javnosti dostopni v zbornikih znanstvenih razprav, v katerem bodo referenti objavili razširjene prispevke. Kot piše predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič, pa bodo sedaj razprave objavljali v posebni zbirki Slovenske matice z naslovom Odstiranja.
Dr. Aleš Gabrič, foto Marijan Zlobec
“Leto dni po simpoziju ob stoletnici slovesa od Avstro-Ogrske smo skupaj z dvema zgodovinarskima inštitutoma izdali knjigo Slovenski prelom 1918. V letu izdaje tega zbornika, leta 2019, smo skupaj z Univerzo v Ljubljani pripravili znanstveni simpozij ob stoletnici prve slovenske univerze in skupaj z društvom zgodovinarjev posvet ob 150-letnici največjega tabora v Vižmarjih. Rezultati teh dveh posvetov so bili lani objavljeni v monografskih publikacijah. Vzrok za optimizem, da se lahko tovrstnih podvigov lotimo še večkrat, so ponudila spoznanja, da so raziskovalne ustanove ali društva z veseljem pritegnili pobudi za skupno organizacijo dogodka in da so bile knjige dobro ocenjene pri možnih sofinancerjih.
Panorama simpozijev, predstavitev, srečanj
Sledilo je samoumevno vprašanje, zakaj ne bi na enak način oblikovanih zbornikov s poenotenim znanstvenim aparatom zaobjeli v okvir knjižne zbirke, v kateri bodo prostor našle publikacije, kakršne je Slovenska matica izdajala že pred več kot stoletjem. Prvi tematsko zaokroženi zbornik je namreč izdala že leta 1908, ko je ob petstoletnici rojstva izšel Trubarjev zbornik. Kasneje so izšli še drugi, izdani samostojno ali uvrščeni v različne zbirke. V letu 2021, ko načrtujemo izdajo več tovrstnih publikacij, pa smo se odločili, da bodo ti poslej del svoje knjižne zbirke. V njej bomo odstirali poglede na pomembne slovenske ustvarjalce ali prelomne dogodke, še posebej ob okroglih obletnicah, in njihov odsev v kasnejših slovenskih duhovnih tokovih. Odgrinjali bomo tančice skrivnosti z doslej manj znanega, odkrivali nova spoznanja o sicer že prepoznanih dosežkih ali ljudeh. Naša želja je, da Odstiranja dodajo čim več novih spoznanj v slovensko duhovno zakladnico.”
Izr. prof. dr. Aleš Gabrič,
predsednik Slovenske matice
Matičine knjižne novosti
Iz zbirke Spomini in srečanja
Milček Komelj: Enigma Lojze Gostiša
Umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša (1923–2019) se je začel povezovati z umetniki v službi povojnih oblastnikov, a mu je srečevanje z ustvarjalci preraslo v pristno zanimanje za umetnost, v kateri je odkril svoj življenjski smisel. Pisca knjige je z njim na nenavaden način povezalo sodelovanje s Francetom Miheličem in Gostiševim vzornikom Marijanom Tršarjem ter nato še mentorski vpogled v njegovo zaključevanje študija. Ob delovnih srečevanjih v gostiščih avtorja najbolj preseneča Gostišev značaj, ki mu je usmerjal odločitve in življenjsko usodo, in strastna ljubezen do umetnosti, ki lahko ljudi poveže tudi ne glede na njihovo doživljanje zgodovinskega časa. Knjiga je izšla ob podpori Javne agencije za knjigo RS in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dr. Milček Komelj, foto Marijan Zlobec
Iz zbirke Filozofska knjižnica
Marsilio Ficino: O ljubezni
Prevod: Mojca Mihelič
Spremna beseda: Igor Škamperle
Platonski filozof Marsilio Ficino (1433–1499), renesančni modrec in domači učitelj družine Medičejcev, je napisal latinsko razpravo z naslovom Komentar k Platonovemu Simpoziju o ljubezni že leta 1469, torej v svojem 36. letu, še preden se je posvetil v duhovnika. Leta 1474 je razpravo prevedel tudi v »ljudski jezik«, torej v italijanščino, in jo naslovil Sopra lo amore (O ljubezni). Deset let pozneje, v času največjega razcveta florentinske renesanse, je Ficino v sklopu svojega latinskega prevoda Platonovih zbranih del objavil na novo pregledan latinski izvirnik te razprave pod naslovom De amore. Ficino je v razpravi De amore, ki poleg Platonske teologije in knjige O življenju spada med njegova najpomembnejša avtorska dela, opredelil bistvo poduhovljene, »platonične ljubezni«. Knjiga je izšla ob podpori Javne agencije za knjigo RS.
Dr. Igor Škamperle, foto Marijan Zlobec
Iz zbirke Odstiranja
Barbara Predan in Špela Šubic (ur.): Niko Kralj, Pionir industrijskega oblikovanja
Monografija odstira poglavja iz življenja in dela Nika Kralja, prvega mednarodno priznanega profesionalnega industrijskega oblikovalca v nekdanji Jugoslaviji. Uvodna poglavja Kraljevo delo časovno in prostorsko umeščajo v širši družbeni prostor, naslednja pa se posvečajo posameznim detajlom Kraljevega dela. Obravnavani so manj znani fotokolaži Kraljevih prvih avtorskih izdelkov v tovarni Stol, Kraljev sistem lesene igrače in seminarske naloge študentov na temo kozolca, ki so nastale pod njegovim mentorstvom. Vire za analizo, gradiva zbirk različnih muzejev, dopolnjuje družinski arhiv, iz katerega so povzeti odlomki Kraljevih pisem.
Niko Kralj, foto Wikiwand/Hermina Kovačič
Knjiga je izšla v soizdajateljstvu z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Marijan Zlobec