Mohorjeva Celovec je izdala nekaj novih knjig, med katerimi bo posebno pozornost vzbudil že drugi ponatis starega dela Slovenski Bučelarček, še posebej spričo lahko bi rekli slovenskega svetovnega dneva čebel (20. maja), saj je nastal na slovenski predlog. 20. maj 2018 je bil prvi svetovni dan čebel. Kot takega ga je razglasila generalna skupščina Organizacije združenih narodov na predlog Republike Slovenije. 20. maja leta 1734 se je namreč v Breznici na Gorenjskem rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in prvi učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru pri Mariji Tereziji.
Slovenski Bučelarček
Drugi ponatis knjige „Slovenski Bučelarček“ dviga duhove vseh vrst – hvala bogu največ pozitivnih. Knjigo, ki je prvič izšla leta 1871, je napisal Janez Sumper (11. 12. 1827 – 18. 1. 1888), župnik iz Skočidola (Gottestal) na avstrijskem Koroškem. Sumper je s tamkajšnjim učiteljem Tomažem Kuchlerjem izumil in naredil tudi tako imenovani „skočidolski panj“ – prvič na Koroškem z odprtimi premičnimi satniki, kakor je Sumper imenoval konstrukcijo v tistih časih. Prvi namen knjige, tako je zapisal „skočidolski fajmošter“ leta 1871, naj bo „buditi“ veselje do čebelarstva.
Pri Mohorjevi Celovec so prepričani, da to velja tudi za ponatis te edinstvene knjige.
Janez Sumper je bil slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, vremenoslovec, nabožni pisec in narodnoobrambni delavec. Rodil se je 11. decembra 1871 v Ločah pri Šentilju ob Dravi.
Po končani gimnaziji je študiral bogoslovje v Celovcu, kjer je bil leta 1851 posvečen. Bil je kaplan v Šentilju ob Dravi, provizor v Rožeku, zakristan na Višarjih, kaplan v Beljaku in od 1861 do smrti župnik v Skočidolu. Kot bogoslovec je nadomestoval Antona Janežiča pri pouku slovenščine, leta 1850 pa mu je pomagal pri sestavljanju Nemško-slovenskega slovarja. Prizadeval si je za utrjevanje slovenščine na Koroškem, bil je med ustanovitelji katoliško-politične družbe za slovenske Korošce, leta 1880 pa je v Skočidolu pripravil velik ljudski tabor.
Janko Pečnik z Muškave pri Bilčovsu s skočidolskem panjem, foto Bojan Wakounig
Za Slomškovo Djanje svetnikov božjih je napisal več sestavkov, pri Hoffmanu v Beljaku pa 1860 izdal knjižico Višarski romar: zgod. božje poti, molitve in pesmi (hkrati nemški prevod Der andachtige Luschari-Pilger). Kot izkušen čebelar je leta 1871 napisal Slovenski Bučelarček, ki velja za prvi slovenski čebelarski priročnik.
Izdelal je tudi poseben skočidolski panj, za katerega so značilne navadne in polovične naklade ter pregrade zoper divjo gradnjo satovja. Posebnost skočidolskega panja je v tem, da gre za »nakladni panj z osnovno naklado, ki jo je mogoče razširiti z drugimi nakladami. S povečanjem prostornine je tako mogoče panj prilagoditi moči družine.« Poleg tega je panj mogoče odpreti z vseh strani in pogledati, kje ima čebelja družina strd. »Tako vzameš samo tisti okvirček, na katerem je med, družina pa ostane nedotaknjena. Danes bi ta panj bil zanimiv tudi zato, ker omogoča sonaravno čebelarjenje, pri katerem je v panju najmanj 10 do 30 odstotkov divje gradnje in čebele same ustvarijo sat,« meni čebelar Janko Pečnik.
Odkritje spomenika Janezu Sumperju, foto Urban Rozman
Janez Sumper se je skupaj z učiteljem Tomažem Kuchlerjem ukvarjal tudi z rejo sviloprejke. Umrl je 18. januarja 1888 v Skočidolu. Leta 2019 so mu v njegovi rodni vasi na predlog slovenskih članov Čebelarske zveze Koroške in v sodelovanju s tržno občino Vrba v Ločah pri Šentilju slovesno odkrili dvojezičen spomenik.
Marijan Zlobec