Slovenska matica pripravlja dvodnevno mednarodno znanstveno konferenco ali simpozij z naslovom Kongres po kongresu v počastitev 200. obletnice znamenitega ljubljanskega kongresa leta 1821. Častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki bo imel tudi pozdravni nagovor. Spregovorili bodo še Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, in Zoran Janković, župan MOL. Simpozij bo potekal v dvorani Slovenske matice 11. in 12. maja in bo predvajan preko platforme Zoom. Prvi dan bo potekal v slovenščini, drugi pa v angleščini.
Leander Russ – Sprevod ob sprejemu cesarja v Ljubljani v času ljubljanskega kongresa, slika iz leta 1845
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana.
Alexander Molinari – Portret ruskega carja Aleksandra I., 1813
Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. Kongresa so se udeležili ruski car Aleksander I. in ruski prvi minister in državni tajnik Kapodistrias, avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. in modenski vladar Franc IV. Modenski, poleg teh pa še okoli 500 ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije in posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich.
Neznani slikar – Avstrijski cesar Franc I. okrog leta 1820
Povod za tretji sestanek Svete alianse je bila konstitucionalna revolucija v Neapeljskem kraljestvu junija 1820. Absolutistični voditelji evropskih velesil Rusije, Avstrije in Prusije so se odločili strogo ukrepati proti upornikom. Ponudili so pomoč neapeljskemu kralju Ferdinandu in po mesec in pol trajajočih sestankih (od 12. januarja do 26. februarja) pooblastili avstrijsko vojsko, da obračuna z revolucionarji. Aliansa je dosegla uspeh, saj so bili neapeljski revolucionarji že 20. marca premagani. S tem se je končal prvi del kongresa, drugi del pa je obravnaval novi revoluciji v Piemontu (in jo tudi vojaško zatrl) ter v Moldaviji in Vlaški proti osmanski nadvladi (ki jo je le idejno obsodil). Javnost je bila o političnem dogajanju obveščana z rednimi objavami v Laibacher Zeitung.
Neapeljski kralj Ferdinand IV. (izrez do pasu)
Cilj Svete alianse v Ljubljani je bil dosežen in absolutistična oblast vladarjev ohranjena. Na slavnostni seji 12. maja 1821 so Avstrija, Rusija in Prusija sprejele končno deklaracijo. Francija in Združeno kraljestvo pri sestavi in podpisu deklaracije nista sodelovala, kar kaže na vse večja nesoglasja znotraj Svete alianse. Ideje in ukrepi alianse so bili dolgoročno gledano zgrešeni. Niso upoštevali realne podobe takratne Evrope – prebujanja narodov, ki so se uprli leta 1848 v t. i. pomlad narodov.
Celotni portret z vojvodinjo in princese Lucio Migliaccio Grifeo v marmorju
Ljubljana je poleg uglednih gostov gostila tudi številne domače in tuje veljake, tem pa so sledili vsi, ki so si obetali raznih koristi. Mesto je poostrilo varnostni nadzor, lotilo pa se je tudi številnih obnovitvenih del. Tlakovanje trgov in ulic, izravnava Kapucinskega trga (danes Kongresnega trga) za mimohodne slovesnosti, urejanje kanalizacije, ureditev razsvetljave, obnova gledališča, plesne dvorane ter razširitev poštnih zmogljivosti so bile naloge, ki so se opravile še pred začetkom kongresa.
Friedrich Wilhelm III. pruski kralj
Razsvetljeni park Zvezda, foto kamra.si.
Gostje s seboj niso prinesli le politike, temveč so bili tudi radodarni turisti in udeleženci številnih družabnih dogajanj. Vsakodnevno so se vrstile vojaške parade, godbe Filharmoničnega društva, plesi, maškarade, ognjemeti, gledališke in operne predstave v domači in tuji izvedbi, plovbe po Ljubljanici, lovski pohodi in maše. Ljubljana s svojimi 20.000 prebivalci se je za trenutek prepustila blišču Evrope. Spomin nanj pa je ostal še dolgo po kongresu.
Velikonočna procesija pred ljubljanskim Magistratom 21. aprila 1821
Na zbor Svete alianse danes spominjajo Kongresni trg s paviljonom, Cesta dveh cesarjev in gostilna Pri ruskem carju. (Po Wikipediji)
Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein – Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja
Omenimo nekaj razpravljalcev prvega dne, 11. maja. Uvodna razpravna tema bo imela naslov Priprava Ljubljane na kongres. Miha Preinfalk bo govoril o ljubljanski eliti v času kongresa, Metoda Kemperl o arhitekturni podobi Ljubljane in nastanitvenih možnostih v času kongresa, Ines Babnik o veselju z zelenjem ob kongresu, Primož Kuret in Jernej Weiss o glasbenem dogajanju za časa ljubljanskega kongresa.
Thomas Lawrence – Klemens von Metternich, 1815
Drugi sklop razprav bo povezovala tema Ljubljana v času kongresnih dni. Eva Holz bo govorila o zunanjem blišču ljubljanskega kongresa in ljubljanskih firbcih, Tanja Žigon in Petra Kramberger o poročanju iz Ljubljane v času kongresa, Ljuba Kirilina o bivanju ruskega carja Aleksandra v Ljubljani, Aleš Maver o ljubljanskem kongresu v dnevniku škofa Maksimilijana Vrhovca.
Grški državnik Ioannis Kapodistrias
Tretji sklop razprav bo imel skupni naslov Ljubljanski kongres v slovenski znanosti in umetnosti. Andrej Rahten bo govoril o ljubljanskem kongresu v znanstveni literaturi, Tone Smolej je svojemu referatu dal naslov Tavčar, Kapodistrias in slovenski literarni filhelenizem, Miha Valant bo govoril o likovni umetnosti ob ljubljanskem kongresu leta 1821, Barbara Žabota pa o spomenikih iz arhiva – kongres in njegov neuresničen obelisk.
Franc IV. Modenski – Francesco IV Giuseppe Carlo Ambrogio Stanislao d’Asburgo-Este
Simpozij 12. maja bo pozdravil slovenski zunanji minister Anže Logar, domače in tuje goste bosta pozdravili še Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, in Elisabeth Ellison – Kramer, veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji.
Nemški diplomat Friedrich von Gentz se je udeležil vseh kongresov med 1815 in 1822
Tematski sklopi razprav drugega dne simpozija bodo: Diplomacija Svete alianse (Thomas G. Otte, Kira Edelmayer, Marija Wakounig, Miroslav Šedivy, Karin Schneider, Raphaël Cahen), Ljubljanski kongres – arhivski viri in historične percepcije (Gerhard Gonsa, Miha Šimac, Anton Bebler, Anna Pervuškina) in Diplomacija 200 let po ljubljanskem kongresu. Tu bodo nastopili Arnold Suppan, Ernest Petrič in Andrej Rahten.
Marijan Zlobec