Mestna galerija Ljubljana pripravlja novo mednarodno razstavo. Odprli jo bodo v petek, 30. aprila. Razstava je bila premierno predstavljena v galeriji Künstlerhaus na Dunaju v kontekstu Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019/2020. Kustosinji razstave sta Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein. Na ogled bo do 20. junija.
Dorit Margreiter – Juli, Lynne, Sabine, Alenka, Felicitas (v sredini) in Maruša Sagadin – Slabe volje brez kioska in kuhinj, Künstlerhaus Wien, 2020, foto Pascal Petignat
Na razstavi se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar in The Golden Pixel Cooperative.
Marjetica Potrč – Hiša družbenega dogovora
Skupinska razstava Ko gesta postane dogodek je nastajala v tesnem dialogu z umetnicami, s katerimi sta kustosinji motrili osnovne razmisleke o solidarnosti kot socialni podpori med ljudmi, med ljudmi in okoljem ter med ljudmi in drugimi živimi bitji. Po izbruhu pandemije koronavirusne bolezni v času snovanja razstave se je okrepil tudi razmislek o solidarnosti med umetniki, kustosi in ostalimi kulturnimi delavci ter kulturnimi institucijami. Vodilni motiv razstave je emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, možnosti in nepredvidljivosti.
Roberta Lima – Fantomska rastlina, Ko gesta postane dogodek, Künstlerhaus Dunaj, 2020, foto Pascal Petignat
Instalacija Roberte Lima, poimenovana Fantomska rastlina, tematizira sisteme podpore in povezljivosti, kakršne najdemo v neverjetnih strukturah v naravi in naši okolici. Ne le da v gozdu drevesa različnih vrst ne tekmujejo za svetlobo, temveč jim celo koristi, če si delijo isti prostor. Njihove prepletene korenine in simbiotski odnos z glivami tvorijo podzemno gospodarstvo, ogromno mrežo, poimenovano mikoriza. Tako je tudi pri stvaritvi Fantomska rastlina telo postavljeno samostojno, celota pa simbolizira opolnomočenje.
Multimedijska instalacija, ki jo sestavljajo video, fotografije in objekti, sooči koncept mikorize s procesi umetniškega ustvarjanja in komunikacije. V središču kompozicije je postavljena skulptura, ki je s kabli organsko povezana z videoinstalacijo. Kabli ponazarjajo prizadevanja za vzpostavitev novih povezav v tujih kontekstih. Telesni napori pa konec koncev simbolizirajo odpornost telesa.
Roberta Lima – Fantomska rastlina, Ko gesta postane dogodek, Künstlerhaus Dunaj, 2020, foto Pascal Petignat
Šestnajst konstruktivnih, kritičnih in domiselnih glasov tako skozi razstavljena dela ustvarja feministični besednjak, ki zajema strategije, oblike delovanja in utopične pristope, s pomočjo katerih je mogoče na novo misliti kolektivno akcijo, sodelovanje, solidarnost in skupni obstoj.
Polonca Lovšin – Opraševalski kolektiv, Ko gesta postane dogodek, Künstlerhaus Dunaj, 2020, foto Pascal Petignat
Instalacija Polonce Lovšin obravnava odnos med človeštvom in naravo. Dve osrednji točki njenega Opraševalskega kolektiva sta ročno opraševanje rastlin in sodelovanje ljudi v kolektivu. Onesnaževanje zraka, intenzivno kmetijstvo in obsežna uporaba kemikalij na poljih zmanjšujejo število opraševalcev, med njimi čebel. V primeru nadaljnjega izumiranja živalskih vrst bomo morali ljudje naravi pomagati pri reprodukciji, če bomo želeli ohraniti človeštvo. To je veščina, ki se je lahko naučimo od čebel.
Projekt Polonce Lovšin tako oblikuje vizijo bližnje prihodnosti, v kateri ljudje delujejo kot narava (tj. čebele in drugi opraševalci), da bi ohranili okolje. Avtorica je zato zbrala orodja za ročno opraševanje, med drugim čelade, rokavice, loparje in druge vsakdanje predmete, ki so dodatno opremljeni s perjem in krznom ter pripravljeni na naše takojšnje kolektivno ukrepanje.
V skladu z delom Diane Elam, je namen razstave razviti novo slovnico za »brezpogojno solidarnost«, ki upošteva mnogoterost in raznolikost. In na kaj bi se lahko opirala ta nova slovnica? Kako bi bilo mogoče oblikovati ta novi koncept solidarnosti »brez razloga« v njegovi polnosti? V delu sociologa Heinza Budeja najdemo dragocene predloge, ki se implicitno odražajo v okviru razstave. Bude izhaja iz predpostavke, da v današnjem času solidarnosti ni več mogoče doseči z razrednim bojem ali z delitvijo dela, temveč tako, da se posameznik zave lastne ranljivosti.
Ko gesta postane dogodek, Künstlerhaus Dunaj, 2020, foto Pascal Petignat
Seveda ranljivost ni omejena zgolj na ljudi. Kot šibkost ali moč zaznamuje celoten planet in vse njegove oblike življenja, kar novemu konceptu solidarnosti podeljuje skoraj univerzalno razsežnost. Za Budeja torej »brezpogojna solidarnost« pomeni tako globalni kot tudi individualni izziv, v katerega se moramo podati brez prevpraševanja zanesljivosti tovrstnega načela. Lahko nam razkrije pot do novih oblik sobivanja, zaznamovanih s skrbjo za drugega in z medsebojno pomočjo.
Marjetica Potrč – Svet v dobi zgodb & Hiša družbenega dogovora (desno), Künstlerhaus Dunaj, 2020, foto Pascal Petignat
Umetnice se v okviru razstave soočijo s tem tveganjem in se sprašujejo, ali in pod kakšnimi pogoji posamezna gesta prekine na videz naraven potek stvari ter kako lahko posledično ta gesta postane dogodek oziroma povezovalna sila med ljudmi.
Svet v dobi zgodb Marjetice Potrč je serija treh diagramskih risb, ki vizualizirajo in konceptualizirajo delovanje kamnin, mikroorganizmov in ljudi na Zemljo. Fizična anorganska snov, živi organizmi in prisotnost ljudi so prepleteni v soobstoj in soodvisnost.
Risbe, ki jih je ustvarila Marjetica Potrč, predstavljajo tri stopnje razvoja: nastanek sveta pred dobo zgodb, nato dobo zgodb kot čas kolektivnosti in odgovornosti, ki sledi dobi izkoriščanja, naposled pa svet brez ljudi. Vsaka risba se osredotoča na lik ženske – od domorodne ženske, ki sanja o svetu, pa vse do podobe Meduze in Willendorfske Venere.
Risbe spremlja Hiša družbenega dogovora – preprosta lesena hiša, ki jo skupaj drži vrv; navdihnili so jo palafiti, lesene hiše, ki jih gradijo prebivalci Amazonije. Predstavlja splošni družbeni dogovor, da sodelovanje ljudi omogoča obstoj družbe. Podobe, narisane na strukturo, prikazujejo, kako se temeljne ideje družbene pogodbe odražajo v človeškem življenju – v vsem od podpisa mirovnega sporazuma pa do bega pred vojno in naravnimi nesrečami.
Izdelava risb, ki so del te stvaritve, je bila deloma omogočena s podporo organizacije Headlands Center For the Arts.
Ursula Mayer – Večna bruhalna tla realnosti, Ko gesta postane dogodek, Künstlerhaus Dunaj, foto Pascal Petignat
Pri stvaritvi Ursule Mayer gre za nenehno ponavljajoč se HD-video, ki prikazuje hibridni digitalni avatar transspolnega modela Valentijn de Hingh. Umetnica uporabi Kiborški manifest Donne Haraway z namenom aktualizacije ikone za postčloveško stanje, hkrati pa opozarja na prihodnje zlitje narave in kulture.
V dobi hitrega tehnološkega napredka in podnebne katastrofe se vse vrednote, pravila in temeljne definicije nenehno spreminjajo. Nismo več avtonomne, končne identitete, temveč nas prek odnosov z nečloveškimi bitji zaznamuje neskončno »postajanje«. V delu Eternal Vomit Ground of Reality so stene pobarvane s pepelom. Prostor tehnologije in biologije opredeljuje obliko nove sfere, ki jo določa element pepela kot industrijskega odpadka brez vrednosti – ki pa je po sanskrtu, nasprotno, »božanska manifestacija moči«. V delu Eternal Vomit Ground of Reality se znanstvene, tehnološke in biološke teze, npr. »hipoteza Gaja«, uporabljajo kot metafore za nove družbene in politične modele. Rosi Braidotti se ukvarja specifično s »hipotezo Gaja« Jamesa Lovelocka, ki zagovarja vrnitev k holizmu in predstavo o celotni Zemlji kot enem samem organizmu. Lovelock je svojo teorijo poimenoval po Gaji, personifikaciji Zemlje in enem od prvotnih božanstev v grški mitologiji. Pri delu Eternal Vomit Ground of Reality digitalno animirane zemeljske krogle predstavljajo tropus oz. vizualni izraz kiborga Gaja – gesto proti tehnokapitalizmu.
Instalacija Katharine Cibulka z naslovom Solange bo na ogled na fasadi Palače Cukrarna.
V času trajanja razstave bo Elisabeth von Samsonow na ulicah Ljubljane izvedla performans The Goddess looking at her Plečnik temples in Ljubljana. Datum in ura dogodka bosta objavljena naknadno.
Constanza Ruhm
Razstava Constanze Ruhm Najdaljša (in še daljša) pot, ki bo na ogled v Galeriji Tobačna, je del skupinske razstave Ko gesta postane dogodek. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec