Ob prazniku knjige Društvo slovenskih pisateljev na svoji Facebook strani pripravlja dvodnevni virtualni program, v katerem v ponovni ogled ponujajo izbrane vsebine društvcenih osredjih spletnih produkcij preteklega leta – predavanja z webinarja o avtorskih pravicah, premiero literarnih portretov Dom v jeziku Slovenske pisateljske poti, dogodek programa DSP na e-Slovenskem knjižnem sejmu, filmski portret avtorja v središču 35. Vilenice in večerna branja 25. Slovenskih dnevov knjige. Spletno dogajanje na svetovni dan knjige in avtorskih pravic začenja poslanica predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca. DSP vabi tudi k sodelovanju v mednarodni spletni solidarnostni akciji #zavsakoknjigo #behindeverybook. Današnji dan je potekal z ogledovanjem posnetkov z webinarja »Avtor_ica in avtorska pravica na področju literature«.
Dušan Merc, foto Marijan Zlobec
Petek, 23. aprila
Celodnevna mednarodna spletna solidarnostna akcija #zavsakoknjigo #behindeverybook
Za vsako knjigo stoji avtor, pisatelj, prevajalec, življenje. Društvo slovenskih pisateljev se pridružuje pobudi Sveta evropskih pisateljev/European Writers’ Council, da opozori na vlogo avtorjev kot ključnih členov knjižne verige in stebrov svobode govora. Več o pobudi.
8.30
Video poslanica predsednika DSP DUŠANA MERCA ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic.
10.00-13.00
Dom v jeziku. Premiera literarnih portretov prejemnikov literarnih nagrad 2019 in 2020 v okviru projekta Slovenska pisateljska pot: ANDREJ E. SKUBIC (nagrada večernica 2019), BRONJA ŽAKELJ (nagrada kresnik 2019), LIDIJA DIMKOVSKA (nagrada velenjica – čaša nesmrtnosti 2020), VESNA LEMAIĆ (nagrada novo mesto 2019), MARCEL ŠTEFANČIČ, jr. (Rožančeva nagrada 2019), KAJA TERŽAN (Jenkova nagrada 2019) in Jana Bauer (nagrada desetnica 2020).
17.00
Po poti stripa in kitare. Pogovor MATEJA KRAJNCA s striparjem in glasbenikom MARTINOM RAMOVEŠEM, ki je nastal v okviru programa DSP na e-Slovenskem knjižnem sejmu 2020.
19.00
Prostost sveta. Dan VINKA MŐDERNDORFERJA, pisatelja, slovenskega avtorja v središču 35. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica 2020. Portretni film.
20.00-21.30
Večerna branja slovenske literature za lahko noč, ki so nastala pod okriljem 25. Slovenskih dnevov knjige 2020: SAŠA PAVČEK, FERI LAINŠČEK, MATJAŽ PIKALO, ANDREJ BLATNIK, ANA PORENTA, META KUŠAR, LIU ZAKRAJŠEK, PETER REZMAN, DAVORIN LENKO, ALEŠ MUSTAR, CVETKA BEVC, MAJA GAL ŠTROMAR, LELA B. NJATIN, MATEJ KRAJNC, ALEŠ JELENKO, LARA PAUKOVIĆ, TOMAŽ LAPAJNE DEKLEVA, LAURA REPOVŠ, JON GASPARIČ, ROMAN ROZINA, ANDREJ ŠTEPEC, TOMO PODSTENŠEK, GREGA ULEN, VARJA BALŽALORSKY ANTIĆ, IVAN ANTIĆ, ANDREJ MEDVED in EVA ŠKOFIČ MAURER.
Poslanica predsednika DSP ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2021
V knjigi je vse, tudi mi, ki jo beremo.
Priporočljivo je živeti v samo enem, tako imenovanem realnem svetu. To večini sicer uspeva, ni pa dovolj. Je žalostno, ubijajoče. Če hočemo trdno stati na obeh nogah ali sedeti na trdem stolu, je potrebno vedeti, da potrebujemo še nek drug svet, ki nastaja in biva vzporedno, ki nam nekoliko spodnese naše vsakdanje trdno stališče do nas samih in sveta, ki nas obdaja, ki nas preseli s trdno v tla zabitih nog in s trdega stola, na kar smo obsojeni, na nekoliko mehkejše ležišče, lahko zofo, posteljo, divan ali kavč. Ni namreč mogoče biti ves čas prisoten samo tukaj in zdaj, gledati v svet samo s svojimi očmi, ga spoznavati samo z lastnimi čuti, ga preklinjati in mu pripisovati samo grde stvari, potrebujemo še veliko več. Potrebujemo ljudi okoli sebe, naše bližnje in tudi tiste, bolj oddaljene. In potrebujemo knjige. Potiskan papir, zložen in zlepljen, šivan in spet, ujet v platnice, ki so varovalo in kazalo.
Da lahko preživimo, imamo danes, ko nas zdeluje izolacija, še rajši te čudne neuporabne predmete, knjige. Stegnemo roko, kliknemo, se sprehodimo po vsem literarnem svetu in izberemo tisto, ki obeta največ, ki ima naš naslov, ki nas nagovarja, ki je lepa in zapeljiva, ki ustvarja veliko upanje. Izbiramo lahko v neskončnih zaporedjih vsebin in tujih svetov. Podarjeni so nam, dani so nam, ponujeni so nam. Ustvarili so jih drugi za nas, podarili so nam svoje svetove, ki so jih sanjali, izsanjali in ustvarili takšne, kakor da bi bili resnični. In so in niso resnični. To je največji čar in šarm njihovega pisanja. Slišimo jo v sebi, vidimo jo v sebi, samo naša je, kreiramo jo in jo poustvarjamo. Lahko smo sicer na dveh trdnih nogah, lahko sedimo na trdem lesenem stolu, vstopamo pa vseeno v nekaj bolj primernega, manj dolgočasnega, kar je sicer vsakdanje in je vseeno nekaj izrednega.
Knjige se ne da niti uničiti niti izbrisati. Da se jo sicer ignorirati, pa je vseeno lepše, če jo izberemo. In kako lepo: vsak dan imamo lahko drugo. Brez slabe vesti z vsem užitkom. Vsi ljudje v knjigi so naši ljudje. Damo jim obraze in oblečemo jih, jokamo zanje in se jim smejimo, podobni so nam in niso mi. Oh, kako lepo in tudi odrešujoče.
Knjiga ni nenadomestljiva, ni nepogrešljiva – ampak samo za kratek čas. Ni je potrebno razumeti in častiti kot kult, ni potrošniška dobrina, je res produkt, njena dodatna vrednost pa je seveda bralec. Ta je vedno presežek – neznan bralec je nagrada, je potrdilo tako za založbo, tiskarja, redaktorja, urednika, avtorja in vse, ki sodelujejo, ko jo izbere, ker so jo izbrali in ustvarili zanj, za bralca.
Tokrat jo beremo in izbiramo od doma, beremo jo s kavča, nagrajujemo sebe in avtorja, ki je ob nedvomni avtorski pravici knjige tudi tisti, ki nam jo je podaril. Točno za nas jo je ustvaril.
Iz knjige ne bomo delali kultnega blaga, ne bomo je postavljali v vitrino, ki bo družinski oltar, čeprav bi bilo to potrebno, lepo in koristno, samo prebrali jo bomo, kar je največ.
Knjiga naša vsakdanja je naš skupni, novi, lepi, drugačni svet, ne moremo pa je obvarovati pred tem, da je tudi tržno blago. Lepo tržno blago. Tudi prav. Tudi prav.
Pisatelji in pisateljice, založbe in založniki, dajte nam našo vsakdanjo knjigo, bomo poplačali, bomo prebrali, bomo lepši in malo bolj radostni del tega malo mračnega in še vedno čarobnega sveta, da ne bo vedno samo v zatonu, ko živimo na trdnih tleh in sedimo na trdnih sedalih vsakdanjosti.
Vsak dan, ne samo ob dnevu knjige.
Dušan Merc,
predsednik Društva slovenskih pisateljev
6 odzivov na “Sejem s kavča in virtualni program DSP ob svetovnem dnevu knjige”
Praznik paznine
Sejem s kavča in virtualni program DSP ob svetovnem dnevu knjige je provincionalistično ne le ozke spolitizirano polran pameti, s smirkovim papirjem za brušenje možganov, ampak nekaj manj koz vsaj obrt pisarjenja. Kako imenitno se slišo – svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ne res, kar v RS pomeni kvčjemu zakotno birokatščino, ki živi ta dan z vrsto šarlatanij preizenihman talentov i bolj naopačev – načlno so za ustvajalno svobodo, ko pa se pokaže šaksa, imam opravii kvečjmu s pikritim titinstvom in jugoboljševiško komaj kaj manj kot hohštaplarijo. Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic se niso oglasili najprej akademiki Niko Grafenauer, Zorko Simčič, Boris Pahor, Milan Dekleva, Milan Jesih, celo Boris Anteja Novak in drugi, poleg Janka Ferka, Florijana Lipuša, Maje Haderlap, celo še Petra Handkeja…Virutalnosti ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic niso popestrili niti sektaši pa komisijonarji pisci in piske Andrej Blatnik, Marij Čuk, Ivan Dobnik, Dragica Haramija, Aksinja Kermauner, Igor Likar, Majda Koren, Marko Kravos, Meta Kušar, Petra Kolmančič Marcello Potocco, tdi ne, Lela B. Njatin, Saša Pavček, Zoran Pevec, Barbara Pogačnik ali Magdalena Svetina Terčon ali Neli Kodrič Filipić, Jana Kolarič, Nataša Konc Lorenzutti, Tone Partljič, Andrej Predin, Svetlana Slapšak, Vlado Žabot, in med seboj zmenjeni položajno ali nagrajeni drugi.
Sčefurjenost slovenskih aložb je vse manj evropska. To vam je resica ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic.
V. Gajšek
Korektura eksta in lektura!
Praznik praznine
Sejem s kavča in virtualni program DSP ob svetovnem dnevu knjige je provincionalistično ne le ozke spolitizirano polrane pameti, s smirkovim papirjem za brušenje možganov, ampak nekaj manj kot vsaj obrt pisarjenja. Korita so polna besedaveljskih pomij.
V omari za knjige ni skritih obešenih babic in Sokratov.Kako imenitno se sliši – svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ne res, kar v RS pomeni kvčjemu zakotno birokatščino, ki živi ta dan z vrsto šarlatanij malih talentov alii bolj napadačev – Ničelno načelno so za ustvajalno svobodo, ko pa se pokaže pragma in praksa, imam opraviit kvečjmu s prikritim titinstvom in jugoboljševiško komaj kaj manj kot hohštaplarijo. Svinje?
In šolske njige? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic se niso oglasili najprej akademiki Niko Grafenauer, Zorko Simčič, Boris Pahor, Milan Dekleva, Neli Kodrič Filipić, Milan Jesih, celo Boris Anteja Novak in drugi, poleg Janka Ferka, Florijana Lipuša, Maje Haderlap, celo še Petra Handkeja…Virutalnosti ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic niso popestrili niti sektaši pa komisijonarji pisci in piske Andrej Blatnik, Marij Čuk, Ivan Dobnik, Dragica Haramija, Aksinja Kermauner, Jana Kolarič, Petra Kolmančič, MaMajda Koren, Marko Kravos, Meta Kušar, Igor Likar, Nataša Konc Lorenzutti, Lela B. Njtin, Saša Pavček, Zoran Pevec, Barbara Pogačnik, Marcello Potocco, Andrej Predin,tudi ne Magdalena Svetina Terčon ali Tone Partljič, Svetlana Slapšak, Vlado Žabot, in med seboj zmenjeni položajno ali nagrajeni drugi. Inventarne knjige blaznic? Vsi kkor halucinatorno z velikimi, ostrimi čekani.
Nova inkvizicija forenzično shinavčene, a več kot zaporniške psihiatrije že hoče zapirati besednega metnika v državno norišnico, kam n zaprti oddelek, proti avtorjevi volji, pod posbnim nadzorom, torej v pekel omejeneg gibanja, ko naj je avtor zvezan v ovisnico – norčevsko srajco križemrok, prevezan s pasom čez psni ko in s pasom čez kolena, ploh tja, kjer niti obiski svojev niso dovoljeniin j janost izključena. Se preobraženi kot neprežvekovalec Dušan Merc psihorepresivno uradno strinja z novo inkvizicijo, kajpak s svojimi, ki pa navsezadnje niso njegovi? Ostavna knjiga državno izobčenih!
Je v zapisih tolikero knjig doslej na svetu izpisana človeška zgodovina? Sčefurjenost slovenskih založb ali knjigarjev je vse manj evropska. Udi mediji in javne tiskovine s zapirajo vase – in komu plačajo dnevnice in potne stroške za frankfurski knjižni sejem?
Eno so blagovne, drugo spet dolgovne knjige – značilne za pregon avtorjev besednih umetnikov. To vam je resnica ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic.
Vladimir Gajšek, besedni metnik
Popravljen zatipkan tekst.
Praznik praznine
Sejem s kavča in virtualni program DSP ob svetovnem dnevu knjige je provincionalistično ne le ozke spolitizirano polirane rovtarske pameti, s smirkovim papirjem za brušenje možganov, ampak nekaj manj kot vsaj obrt pisarjenja. Korita so polna besedaveljskih pomij.
V omari za knjige ni skritih obešenih babic in Sokratov.Kako imenitno se sliši – svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ne res, kar v RS pomeni kvčjemu zakotno birokatščino, ki živi ta dan z vrsto šarlatanij malih talentov alii bolj napadačev – Ničelno načelno so za ustvajalno svobodo, ko pa se pokaže pragma in praksa, imam opraviit kvečjmu s prikritim titinstvom in jugoboljševiško komaj kaj manj kot hohštaplarijo. Parkeljc straši naokoli? Svinje?
In šolske njige? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic se niso oglasili najprej akademiki Niko Grafenauer, Zorko Simčič, Boris Pahor, Milan Dekleva, Neli Kodrič Filipić, Milan Jesih, celo Boris Anteja Novak in drugi, poleg Janka Ferka, Florijana Lipuša, Maje Haderlap, celo še Petra Handkeja…Virutalnosti ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic niso popestrili niti sektaši pa komisijonarji pisci in piske Andrej Blatnik, Marij Čuk, Ivan Dobnik, Dragica Haramija, Aksinja Kermauner, Jana Kolarič, Petra Kolmančič, Majda Koren, Marko Kravos, Meta Kušar, Igor Likar, Nataša Konc Lorenzutti, Lela B. Njtin, Saša Pavček, Zoran Pevec, Barbara Pogačnik, Marcello Potocco, Andrej Predin,tudi ne Magdalena Svetina Terčon ali Tone Partljič, Svetlana Slapšak, Vlado Žabot, in med seboj zmenjeni položajno ali nagrajeni drugi. Inventarne knjige blaznic? Vsi kakor halucinatorno z velikimi, ostrimi čekani.
Nova inkvizicija forenzično shinavčene, a več kot zaporniške psihiatrije že hoče zapirati besednega umetnika v državno norišnico, kam na zaprti oddelek, proti avtorjevi volji, pod posbnim nadzorom, torej v pekel omejenega in do konca oviranega gibanja, ko naj je avtor zvezan v ovirnico – norčevsko srajco križemrok, prevezan s pasom čez psni koš in s pasom čez kolena, sploh tja, kjer niti obiski svojcev niso dovoljeni in je javnost izključena. Se preobraženi kot neprežvekovalec Dušan Merc psihorepresivno uradno strinja z novo inkvizicijo, kajpak s svojimi, ki pa navsezadnje niso njegovi? Dostavna knjiga državno izobčenih!
Je v zapisih tolikero knjig doslej na svetu izpisana človeška zgodovina? Sčefurjenost slovenskih založb ali knjigarjev je vse manj evropska. Celo mediji in javne tiskovine se zapirajo vase – in komu plačajo dnevnice in potne stroške za frankfurtski knjižni sejem?
Eno so blagovne, drugo spet dolgovne knjige – značilne za pregon avtorjev, besednih umetnikov. To vam je resnica ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic.
Vladimir Gajšek
Bela knjiga ali praznik praznine
Sejem s kavča in virtualni program DSP ob svetovnem dnevu knjige je provincionalistično ne le ozke spolitizirano polirane rovtarske pameti, s smirkovim papirjem za brušenje možganov, ampak nekaj manj kot vsaj obrt pisarjenja. Korita so polna besedaveljskih pomij. Ena sama smrtna zemljiška knjiga…
V omari za knjige ni skritih obešenih babic in Sokratov.Kako imenitno se sliši – svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ne res, kar v RS pomeni kvčjemu zakotno birokatščino, ki živi ta dan z vrsto šarlatanij malih talentov alii bolj napadačev – Ničelno načelno so za ustvajalno svobodo, ko pa se pokaže pragma in praksa, imam opraviit kvečjmu s prikritim titinstvom in jugoboljševiško komaj kaj manj kot hohštaplarijo. Parkeljc straši naokoli? Javnost ni ena sama prašičereja plačancev.
In šolske njige? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic se niso oglasili najprej akademiki Niko Grafenauer, Zorko Simčič, Boris Pahor, Milan Dekleva, Neli Kodrič Filipić, Milan Jesih, celo Boris Anteja Novak in drugi, poleg Janka Ferka, Florijana Lipuša, Maje Haderlap, celo še Petra Handkeja…Virutalnosti ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic niso popestrili niti sektaši pa komisijonarji pisci in piske Andrej Blatnik, Marij Čuk, Ivan Dobnik, Dragica Haramija, Aksinja Kermauner, Jana Kolarič, Petra Kolmančič, Majda Koren, Marko Kravos, Meta Kušar, Igor Likar, Nataša Konc Lorenzutti, Lela B. Njtin, Saša Pavček, Zoran Pevec, Barbara Pogačnik, Marcello Potocco, Andrej Predin,tudi ne Magdalena Svetina Terčon ali Tone Partljič, Svetlana Slapšak, Vlado Žabot, in med seboj zmenjeni položajno ali nagrajeni drugi. Inventarne knjige blaznic? Vsi kakor halucinatorno z velikimi, ostrimi čekani. Nekaj malega za malo večnost v pričakovanju koronavirusa
Nova inkvizicija forenzično shinavčene, a več kot zaporniške psihiatrije že hoče zapirati besednega umetnika v državno norišnico, kam na zaprti oddelek, proti avtorjevi volji, pod posbnim nadzorom, torej v pekel omejenega in do konca oviranega gibanja, ko naj je avtor zvezan v ovirnico – norčevsko srajco križemrok, prevezan s pasom čez psni koš in s pasom čez kolena, sploh tja, kjer niti obiski svojcev niso dovoljeni in je javnost izključena. Se preobraženi kot neprežvekovalec Dušan Merc psihorepresivno uradno strinja z novo inkvizicijo, kajpak s svojimi, ki pa navsezadnje niso njegovi? Dostavna knjiga državno izobčenih! Iskalci biserov med svinjami.
Je v zapisih tolikero knjig doslej na svetu izpisana človeška zgodovina? Sčefurjenost slovenskih založb ali knjigarjev je vse manj evropska. Celo mediji in javne tiskovine se zapirajo vase – in komu plačajo dnevnice in potne stroške za frankfurtski knjižni sejem? Vedno znova isti.
Eno so blagovne, drugo spet dolgovne knjige – značilne za pregon avtorjev, besednih umetnikov. To vam je resnica ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic.Svinje?!
Vladimir Gajšek