Pri Mohorjevi založbi Celovec je izšel obnovljeni kulturnozgodovinski turistični vodnik Janka Zerzerja Po koroških poteh. Knjiga je že leta najbolj povpraševan slovenski vodnik po Koroškem in morda edini, ki primerno upošteva tudi slovensko plat dežele. V novi izdaji je dopolnjen in obnovljen tudi začetni del s pomembnimi informacijami o koroških Slovencih, njihovem vsestranskem delovanju ter dosežkih.
Naslovnico nove izdaje krasi cerkev na gori Hemi (Sveta Hema), ki je bila med kandidatkami za najlepše mesto v Avstriji
Dežela Koroška je za slovenske obiskovalce od nekdaj privlačna. Nostalgični odnos do „zibelke slovenstva“ je vedno znova nagovoril neštete potovalne skupine in posameznike iz Slovenije za pot med koroške rojake, še posebej na Gosposvetsko polje k začetkom slovenske krščanske vernosti in državnosti. A Koroška hrani poleg tega še številne druge izredno pomembne kulturne spomenike na celotnem ozemlju, najsi bo v obliki cerkva, graščin in drugih arhitektonskih znamenitosti ali obpotnih spomenikov na prostem, ki spregovorijo tudi o vsenavzočih slovenskih sledeh in zaslužnih osebnostih.
Stara izdaja
Prav tako je dežela zanimiva zaradi svojih običajev. Ta prvič leta 1997 izdani vodnik je razdeljen na 8 poti in pripoveduje v obnovljeni in dopolnjeni izdaji o kulturnozgodovinski dediščini avstrijske Koroške z upoštevanjem slovenskega prebivalstva dežele. Uvodoma jo spremljajo aktualizirane informacije in podatki o koroških Slovencih. (Po uradni predstavitvi knjige).
Še ena izdaja priljubljene knjige, iz leta 2014
Knjiga je zelo priročno zasnovana in s številnimi koristnimi informacijami, ki se povezujejo z linki na obsežnejše predstavitve še na spletu. Knjiga je prepolna fotografij, res da v majhnem formatu. Osem poti ima naslednje naslove: Celovec in okolica, Gosposvetsko polje, Gure – Gornji Rož, Jezera, Beljak – Zilja, Sele – Železna Kapla, Podjuna, Severna Koroška. Poleg uvoda sta pomembni uvodni poglavji: Zgodovinski pregled in Koroški Slovenci danes. Prav tako je pomembno Krajevno kazalo, in sicer v obeh verzijah po abecedi: slovensko – nemški in nemško – slovenski. Na koncu je še pregledana literatura. Poudariti je treba, da je nova izdaja pregledana, popravljena in podatkovno ter slikovno ažurirana (do leta 2020, ko je Jože Marketz postal škof krške škofije). Pogrešam pa podatek, da je Peter Handke prejel Nobelovo nagrado za književnost in da je Tanja Prušnik nova predsednica društva avstrijskih likovnih umetnikov.
Prof. Janko Zerzer, foto Marijan Zlobec
Janko Zerzer je slovenski učitelj, profesor, jezikoslovec, zgodovinar, publicist in manjšinski delavec na avstrijskem Koroškem. Rodil se je 7. novembra 1935 v Svečah v Bistrici v Rožu.
V letih 1946−1953 je obiskoval je škofijsko gimnazijo na Plešivcu (nem. Tanzenberg) blizu Gospe Svete, 8. razred z maturo pa je končal leta 1954 v Celovcu. Na Dunaju je sprva obiskoval dva semestra na ekonomski visoki šoli, nato pa na Dunajski univerzi študiral zgodovino in nemščino (1955 – 1962). Leta 1962 je doktoriral z disertacijo Die deutschen Lehnwörter in d. slow. Mundart von Suetschach. Od leta 1965 je poučeval nemščino in zgodovino na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. V letih 1967–1973 je dodatno učil na Kmetijski strokovni šoli v Podravljah (nem. Föderlach) pri Beljaku, od leta 1975 na Višji šoli za gospodarske poklice slovenskih šolskih sester v Šempetru (pri Šentjakobu v Rožu).
Že kot dijak je deloval v slovenskih društvih in oganizacijah; pozneje je bil med drugim predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Krščanske kulturne zveze. V sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in matično Slovenijo se zavzema za idejni pluralizem in pri tem poudarja krščanske duhovne vrednote. Od leta 1981 v Svečah organizira Sveški mednarodni slikarski teden; v letih 1981−1989 je tu predsednik kulturnega drušva Kočna; od 1980 do 1985 je urejal list Naša občina – Unsere Gemeinde. Veliko je objavljal v koroških slovenskih in avstrijskih časnikih in revijah. Zerzer je s Francem Kattnigom soavtor seznama dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške Dvojezična Koroška – Zweisprachiges Kärnten (Celovec, 1982), je tudi soavtor učbenika Zgodovina koroških Slovencev od leta 1918 do danes (Celovec, 1985; nemška izdaja 1998).
Med knjigami naj omenimo še Zbornik o Valentinu Inzku st. (2013), Dobri pastirji – Naši rajni duhovniki 1968 – 2005 Biografije duhovnikov (2006), Dvojezični turistični vodnik (2004).
Marijan Zlobec