Znani so letošnji dobitniki Jakopičeve nagrade. Po informacijah Zveze DSLU, sta Jakopičeva nagrajenca za življenjsko delo letos kar dva: akademski slikar, profesor, likovni pedagog Franc Novinc, in akademska slikarka Milena Usenik. Jakopičevo nagrado za leto 2021 pa prejme akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe.
Franc Novinc, foto Loški muzej/Boštjan Soklič
V zvezi z nagrado za življenjsko delo Riharda Jakopiča 2021 se je žirija odločila, da bosta letos podeljeni kar dve enakovredni nagradi za življenjsko delo, ki ju prejmeta akademska slikarka Milena Usenik in akademski slikar in likovni pedagog Franc Novinc, so sporočili z Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).
Milena Usenik, foto Sio1NET
Franc Novinc se je rodil leta 1938 na Godešiču pri Škofji Loki. V osnovno šolo je vsak dan pešačil v Škofjo Loko in se s tem telesno utrjeval. Že v najstniških letih je dosegel eno prvih mest na gorenjskem prvenstvu v teku na 800 m. Na Godešiču so se zbrali fantje in začeli igrati nogomet, Franc pa je kmalu zaigral za nogometni klub Ločan. Pozimi so športni navdušenci skakali s smučmi, tudi Franc. Na tekmovanju v Sori so se na predlog Franca Novinca prijavili kot športni klub Kondor in klub s tem imenom na Godešiču uspešno deluje še danes. V smučarskih skokih je Franc tekmoval na različni skakalnicah na Gorejskem, bil pa je celo na tečaju pri slovitem Janezu Poldi. Na večje skakalnice Franc ni šel, saj je zaradi študijskih obveznosti ta šport opustil. Po srednji šoli za oblikovanje je Franc študiral slikarstvo na akademiji za likovne umetnosti, športu pa je ostal zvest predvsem z igranjem nogometa, strelstva in namiznega tenisa.
V Novinčevem ateljeju, foto iz monografije
Franc Novinc je svojo umetniško delovanje nadgradil tudi z udeležbo na himalajski odpravi 1979 na Mount Everest, kjer ni imel plezalnih ciljev, ampak je umetniško upodabljal dogajanje na odpravi. V baznem taboru na višini skoraj 6000 m je ustvaril slike, s katerimi je dal opravi še eno vrednost. Rad je pripovedoval kako je bilo na Himalaji, na njegovih tedanjih slikah pa so opazno mesto imele črne vrane ali krokarji.
Novinčevo monografijo je izdala založba Modrijan
Franc Novinc je leta 1964 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Maksimu Sedeju. Leta 1986 je bil na isti akademiji izvoljen za docenta, leta 1991 za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja. Živi in dela v Godešiču.
Franc Novinc je slikar, ki svoje prepoznavne motive podaja pretežno v tehniki akrila. Večina njegovih del se motivno veže na kraj, kjer se je rodil, kjer se je osebnostno in umetniško izoblikoval ter kjer živi še danes. V tehnikah akrilnega slikarstva na platno in tempere na papir že desetletja upodablja prizore kmečkega življenja in ljudskih običajev v vasi Godešič in njeni okolici. Njegove podobe povezujejo bogate slikarske in risarske izkušnje z umetniško domišljijo, znanjem in eksperimentalnimi težnjami, ki jih inovativno udejanja. Že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je zaradi raziskovanj svetlobe, prostora in barve postal eden vidnejših t. i. novokrajinarjev, slikarjev, ki so slovensko tradicijo upodabljanja krajine prevrednotili in obogatili z novimi likovnimi izrazi. Ustvarjalni navdih črpa iz narave in lokalne kulturno-zgodovinske dediščine. Likovno pot je začel v okviru ekspresivne figuralike in se po krajšem obdobju erotične tematike povsem posvetil krajini. Naravo je slikal s čistimi, intenzivnimi barvami, stilizirano na popartistični način, s primesmi ekološke tematike. V naslednji fazi, v obdobju novega realizma, je ustvarjal svojo vizijo vsakdanjih predmetov. Iz predmetov izginjajočega kmečkega okolja je ustvarjal simbole ali pa jim dodajal primesi fantastike. Franc Novinc je med drugim prejel nagrade: 1987 Groharjeva nagrada, Združenje umetnikov Škofja Loka, Škofja Loka, 1984 Nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana, 1973 Župančičeva nagrada, Ljubljana.
Milena Usenik – Figure with a Green Beret, 1975, 140 x 225cm
Milena Usenik (r. 1934 na Blokah) je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1965 pri prof. Maksimu Sedeju diplomirala in nato leta 1968 pri prof. Gabrijelu Stupici končala še slikarsko specialko. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja v Logatcu in Ljubljani. Leta 1973 je prejela posebno priznanje na razstavi slovenskih likovnih umetnic v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec; priznanje na 1. bienalu male slike Mini prix Lucas ’93, na Bledu; in Grand Prix, na 2. bienalu male slike Mini prix Lucas ’95, Ljubljana. Samostojno je razstavljala večkrat v Ljubljani, Novem mestu, Ajdovščini, Kopru, Ribnici, Cerknici, Ljutomeru, Mariboru, Celju, Domžalah, Sežani, New Yorku. Skupinsko se je predstavila v galerijah v Škofji Loki, Celju, Kranju, Somboru, Slovenj Gradcu, Kopru, Piranu, Sarajevu, Ajdovščini, Bledu, Dubrovniku, Bonnu, Dunaju, Gorici idr.
Milena Usenik
Med letoma 1971 in 1976 je Milena Usenik ustvarila izjemen slikarski opus, ki predstavlja unikaten hibrid med pop artom in tendencami op arta. Pop art je v Jugoslaviji nastal v popolnoma drugačnih socialnih, političnih in družbenih okoliščinah kot oni na Zahodu. Na samosvoj način ta dela predstavljajo kritiko potrošniške družbe in njene reprezentacije, kot tudi tematizacijo izbranih političnih tem, kot je vojna v Vietnamu ipd. Ena od popularnih metod pop arta je bila tudi apropriacija seksualizirane reprezentacije ženskega telesa, ki je dominirala tudi v množičnih medijih.
Milena Usenik
Milena Usenik je bila tudi aktivna športnica, atletinja. V suvanju krogle je leta 1956 na OI v Melbournu dosegla deveto mesto, na OI v Rimu leta 1960 pa deseto mesto. Od leta 1955 do 1961 je petnajstkrat nastopila za državno reprezentanco takratne Jugoslavije in bila štirikrat državna prvakinja. Leta 1960 je postavila državni rekord v metu krogle z dolžino 15,10 m. Rezultat je bil presežen šele čez petnajst let, leta 1975. Med njenimi razstavami je bila doslej največja v ljubljanski Mestni galeriji, kjer je bil poudarek na obdobju slovenskega slikarskega pop arta.
Silvester Plotajs Sicoe, foto Marijan Zlobec
Jakopičevo nagrado za leto 2021 je prejel akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe.
Žirija je soglasno izbrala dve prejemnici priznanj Riharda Jakopiča 2021, ki sta ju dobili vizualna umetnica, akademska slikarka in umetnostna teoretičarka Uršula Berlot ter akademska kiparka in restavratorka Paola Korošec.
Letos je na ZDSLU prispelo 25 predlogov, v katerih je bilo predlaganih 27 kandidatov za nagrade. Žirijo, ki podeljuje nagrade in priznanja, sestavljajo predstavniki odbora ustanoviteljev. Letošnje nagrajence so izbirali Aleksander Bassin (Slovensko društvo likovnih kritikov – SDLK), ki je predsedoval žiriji, ter člani Marko Jenko (MG + MSUM), Tomaž Furlan (ALUO) in Mojca Smerdu (ZDSLU).
Med 22. aprilom in 15. majem bo v Galeriji ZDSLU na ogled razstava, posvečena letošnjim nagrajencem kot del vsakoletnega programa ZDSLU, na kateri bodo svoja dela skupaj razstavili Silvester Plotajs Sicoe, Milena Usenik in Franc Novinc.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec