Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri večkrat nagrajeni in mednarodno uveljavljeni slovenski skladateljici Nini Šenk (1982). S svojim opernim prvencem je glasbenica skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom ter dirigentom Simonom Krečičem osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi.
Jaki Jurgec, Julija Jurgec in Sabina Cvilak, fotografije iz predstave SNG Maribor/Tiberiu Marta
Programski poudarki 35. Slovenskih glasbenih dnevov izhajajo iz pomembnega jubileja SNG Maribor: stoletnice začetka delovanja Opere v mariborskem poklicnem Slovenskem narodnem gledališču, ustanovljenem leta 1919. Prva glasbeno-scenska odrska uprizoritev mariborskega opernega ansambla je bila namreč opereta Mam’zelle Nitouche Hervéja 1. maja 1920, prva uprizorjena opera pa V vodnjaku Viléma Blodka 4. januarja 1921.
Kakšen je bil Maribor v 15. stoletju ?
Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri večkrat nagrajeni in mednarodno uveljavljeni slovenski ustvarjalki Nini Šenk (1982). S svojim opernim prvencem Marpurgi je skladateljica skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom, dirigentom Simonom Krečičem in drugimi ustvarjalci ter poustvarjalci iz Opere SNG Maribor osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi. Libreto po motivih istoimenskega esejističnega romana Zlate Vokač Medic postavlja operno dogajanje v 15. stoletje z dualističnim pripovedovanjem dveh ključnih protagonistov, doktorja Hannesa in Mathiasa, ki na iste dogodke velikokrat gledata s povsem drugačne perspektive. Po pisateljičinih besedah predstavljata usodo slehernika, ki se prebija skozi nepretrgan splet nasilja in vse do usodnega trenutka živi v varljivem upanju, da sam usmerja svoje življenje. Skladateljica pa opozarja na večno aktualno temo dvojnosti med odprtostjo, znanjem, svetovljanstvom in na drugi strani lokalno zaprtostjo in samozadostnostjo.
Helena Filipčič Gardina
Naslovnica romana Marpurgi v ponatisu pri Beletrini
Zlati Vokač Medic se je nekoč ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru v spomin vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Takrat je začel nastajati roman Marpurgi, izjemen poklon Mariboru in judovski skupnosti v njem, hvalnica duhovni svobodi in neodvisnosti, intelektualno branje o usodi srednjeveškega izobraženca ter dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Avtorica je mojstrsko oživila srednji vek, obremenjen s težo inkvizicije in velikih pogromov nad judovskim prebivalstvom, hkrati pa v razcvetu z začetkom renesanse in humanizma. Izobraženi zdravnik Hannes Waldner in pripadnik nizkega plemstva Mathias Žuzemski kot prvoosebna pripovedovalca predstavljata usodo navadnih ljudi, ki se prebijajo skozi splet nasilja in naključij ter živijo v iluziji, da sami usmerjajo svoje življenje.
Prva izdaja romana Marpurgi
Roman Marpurgi je najprej izšel pri Založbni Obzorja v Mariboru. Takrat je bil predstavljen takole: Roman Marpurgi je po idejni strani hvalnica duhovne svobodnosti in neodvisnosti, po čustveni pa besedilo domovinske pripadnosti Mariboru. Roman je izjemno zanimivo intelektualno branje, ki poznavalsko prikazuje dogajanja v našem delu Evrope ob prelamljanju poznega srednega veka in navaja nekaj povsem drugačnih, nenavajenih ocen (kraljice Barbare, judovskih skupnosti, Hunjadyja ipd.).
Zlata Vokač Medic (1926–1995) je diplomirala iz svetovne književnosti in ruskega jezika s književnostjo, nato pa na področju literature tudi magistrirala in doktorirala. V Mariboru je bila profesorica ruske književnosti, med drugim na Pedagoški akademiji. Ob raziskovanju literature se je ukvarjala s pisanjem. Njeni najbolj znani deli sta Marpurgi (1985) in Knjiga senc (1993). Med njenimi deli za mladino izstopata knjigi Vesele zgodbe o vampirjih (1994) in Prvo potovanje mačka Čunje (1995). Njeno najpomembnejše znanstveno delo je Poetika Konstantina Paustovskega (1975), pisala je tudi o nadrealizmu v ruski književnosti, ruskem formalizmu oz. formalistih, o Goldmannu in Robbe – Grilletu. Iz ruščine je tudi prevajala. Kot doktorica literarnih znanosti je leta 1994 dobila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Umrla je leta 1995 v Mariboru.
Zlata Vokač Medic
V opisu opere ni jasno povedano, kaj pomeni beseda Marpurgi. Iz časopisnih objav pa lahko sklepamo: “Pred nekaj stoletji je bila iz Maribora izgnana judovska skupnost, ki si je nadela ime Marpurgi – “iz Maribora”. S svojim odhodom so zaznamovali Maribor, razselili pa so se po vsem svetu. Potomci, ki še zmeraj nosijo ime našega mesta, so imeli pred kratkim srečanje, prihodnje leto pa bo luč sveta ugledala tudi mariborska avtorska opera Marpurgi.
V poznem srednjem veku je v Mariboru živela judovska skupnost, ki je predstavljala dvajset odstotkov tedanjega prebivalstva. Bili so pomemben del skupnosti, a so morali ob koncu 15. stoletja mesto zapustiti. Preselili so se v različne kraje, veliko od njih pa jih je prevzelo priimek Marpurger, Marburger ali Morpurgo, kar dobesedno pomeni »iz Maribora.«
Judje so se v naše kraje pričeli naseljevati v drugi polovici 13. stoletja, nastanili so se znotraj mestnega obzidja v posebni četrti. Maksimiljan I. je, po prigovarjanju notranjeavstrijskih deželnih stanov po izgonu Judov iz teh dežel, leta 1496 podpisal odlok o izgonu Judov s Štajerske, Wiener Neustadta in Neunkirchna.
Kot razlog za izgon je Maksimiljan I. navedel onečaščenje hostij, ritualne umore krščanskih otrok, oderuštvo in goljufije v zvezi s posojili. Izselitev Marpurgijev morda deluje kot navidez nepomembna epizoda v mestni zgodovini, a je bila pravzaprav prelomni trenutek.” (Iz Maribor 24.si)
Prizor iz opere
Nina Šenk: Marpurgi
Sodobna slovenska opera po motivih romana Zlate Vokač Medic
Igor Pison, libretist in režiser
Simon Krečič, dirigent
Zgodba pripoveduje o Mathiasu Žuzemskem (Martin Sušnik), ki se trudi postati dober pesnik. Ljubosumen je na Janija (Bogdan Stopar), ki je nadarjen in mu verzi gredo hitro od rok. Zato trpi. Nastopa še zdravnik Hannes Waldner (Jaki Jurgec), ki je sicer Mathiasov prijatelj, ampak bolj ceni Janijeve pesmi. Sledi preobrat zgodbe. V tistem času je inkvizicija že pritiskala na Marpurg. Odposlanec (Sebastijan Čelofiga), tako ga imenujejo tudi v romanu, je hodil med prebivalstvom in ljudi spraševal po svobodomiselnih posameznikih in sovražnikih. Mathias je v trenutku šibkosti izdal Janija in se tako rešil tekmeca. Janija so pozneje ubili. Mathiasa najeda krivda zaradi tega, zdravnik Hannes pa je žalosten. Pri obdukciji je namreč ugotôvil, da je Jani umrl nasilne smrti, potem ko so ga mučili.
Jaki Jurgec in Martin Sušnik
V drugem delu opere spoznamo Judinjo Miriam (Sabina Cvilak). Ta v svoji hiši skriva deklico Šariko, ki so jo nune, potem ko so njene starše sežgali na grmadi, rešile iz Avstrije in pripeljale v Marpurg. Deklica nenadoma zboli in pokličejo zdravnika Hannesa, on pa se v Miriam zaljubi.
Martin Sušnik in Bognan Stopar
Mathias se je medtem spremenil in pokesal; tudi mestno prebivalstvo ga je sprejelo kot pesnika. Ko že mislimo, da gremo proti lepemu koncu zgodbe, se znova pojavi Odposlanec. Ta zdaj pritiska na Miriam, ki je z njim sklenila dogovor, da bo v zameno za Šarikino svetlo prihodnost zapustila Marpurg.
Zasedba:
Miriam: Sabina Cvilak
Hannes: Jaki Jurgec
Mathias: Martin Sušnik
Jani: Bogdan Stopar
Odposlanec: Sebastijan Čelofiga
Jaki Jurgec in Sabina Cvilak
Dina: Irena Petkova
Šarika, nema vloga: Julija Jurgec / Rene Vujinić Cvilak
Prebivalci mesta Marpurg
Prizor iz opere Marpurgi: Irina Petkova, Julija Jurgec in Jaki Jurgec
Sebastijan Čelofiga in Martin Sušnik
Simfonični orkester SNG Maribor
Oksana Pečeny Dolenc, Saša Olenjuk, koncertna mojstra
Zbor Opere SNG Maribor
Zsuzsa Budavari Novak, zborovodkinja
Brezplačen ogled opere bo možen na spletni strani ljubljanafestival.si.
Po predvajanju opere vljudno vabljeni, da prisluhnete še pogovoru z avtorji.
Marijan Zlobec