Obnavljanje ljubljanske Cukrarne se bliža zadnjemu delu ali koncu že čez nekaj mesecev. Zgradba bo v celoti ohranila prvotno podobo, s tem da bo še marsikaj dodano, tako v veliki kleti kot v zunanjosti, kot so zunanja stopnišča, atrij, zunanje toalete, betonska tribuna za oddih ali spremljanje kakšnih zunanjih dogodkov, pa še kaj bi se odkrilo.
Že skoraj dokončni pogled na obnovljeno ljubljansko Cukrarno, vse fotografije Marijan Zlobec
Prenovo Cukrarne so zasnovali v arhitekturnem biroju Scapelab, izvajalec del pa je avstrijski Strabag. V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami se pri Cukrarni ščiti le zunanja fasada z mrežo oken, ki so do danes že večinoma obnovljena in je izgled ali pogled nanje dokončen. Kakšna bo funkcija oken ali svetloba v samem objektu, bo jasno kasneje. Ker je bil objekt večkrat prezidan, so se v arhitekturnem biroju odločili za odstranitev vseh notranjih konstrukcijskih elementov ter vzpostavitev enovitega, odprtega prostora, ki pa ga vendarle nadgrajujejo določeni posegi, kot je kovinsko stopnišče ali konstrukcijsko nadstropje ter seveda en del pozidan do vrha stavbe. V veliko praznino bosta vstavljena dva velika galerijska volumna, lebdeča nad parterjem, a je do stropa še vedno dovolj visoko.
Notranja stran Cukrarne
Cukrarna je dolga 88 metrov, visoka pa 21. S prenovo Cukrarne bo Ljubljana pridobila razstavne prostore v obsegu 5400 kvadratnih metrov. Kakšna bo promenada na zunanji strani ob Ljubljanici je v tem trenutku še preuranjeno reči, ker najnižji del zgradbe z zunanjostjo do brega reke še ni urejen. Prav tako se glede notranjega dvorišča in “tribune” ob zunanjem prireditvenem prostoru obrisi šele kažejo. Očitno je želja, da bi imeli obiskovalci Cukrarne dovolj prostora tako v sami zgradbi kot na obeh straneh zunaj nje. Ali bo bife ali kavarna ali celo restavracija samo v kletnih prostorih, kjer je predviden jazz klub oziroma dvorana za kakih 400 ljudi, zaenkrat še ni znano, saj uradnega vodstva po zgradbi še ni bilo.
Spodnji del Cukrarne in brežine Ljubljanice še niso dokončani
Sem pa že ob odhodu s kompleksa Cukrarne v Ambroževem parku slučajno srečal podžupana Janeza Koželja na kolesu, ki se je odpravljal na ogled. Spregovorila sva nekaj besed o prenovi. Spomnil je, da bo v Cukrarni tudi Unescova knjižnica. (To bi bil nekakšen večnamenski prostor za druženje s knjigarno in knjižnico. Seveda bi bilo lepo, če bi naročali zlasti likovne monografije in mednarodne kataloge iz aktualnega svetovnega likovnega dogajanja).
Koželj je zanikal govorice, kot sem mu jih omenil, češ da se bo v Cukrarno preselil velik del uradov in osebja iz MOL.
Cukrarna bo na notranji strani imela dvoje jeklenih zunanjih stopnišč
Beseda je tekla tudi o nujnosti ponovne postavitve Jakopičevega paviljona v Tivoliju. Koželj je omenil, da je že dobil ponudbo oziroma so se pogovarjali z Rikom in Janezom Škrabcem, saj bi bil paviljon v precejšnjem delu lesen. Seveda sem mu omenil tudi nujno postavitev Plečnikovega parlamenta in v njem ustanovitev Muzeja slovenske in svetovne likovne umetnosti 20. in 21. stoletja. Koželj me je opozoril na težave, ki jih imajo z naravovarstveniki. Plečnik je lokacijo načrtoval na začetku parka Tivoli in se to natanko ve. Moderna galerija bi se razbremenila stalne zbirke na levi strani, ki je preskromna glede na veličino in pomen slovenske umetnosti, saj je od njene izgradnje leta 1947 nastalo v slovenskem prostoru najmanj sto tisoč novih likovnih del. Mnogih umetnikov tam sploh ni ali pa so zastopani zelo slabo.
Še ne obnovljena fasada z odprtinami za okna
Za Jakopičev paviljon je dovolj gradiva, ki ga hranijo tako Mestni muzej kot Narodna in Moderna galerija ter drugi, med drugim Jakopičevi potomci in sorodniki v Milanu. Seveda bi bila tam na voljo dokumentacija o celotni dejavnosti paviljona, ki še do danes ni bila predstavljena v samostojni oziroma celoviti knjigi, pravzaprav v več knjigah, kar kaže klavrno podobo slovenske umetnostne zgodovine, v širšem smislu pa celotne kulturne politike. Po dokumentaciji NUK je gradiva z nekdanjih razstav v Jakopičevem paviljonu ogromno, med drugim 79 katalogov. Za predstavitev Jakopičevega paviljona z vsemi razstavami, razstavljenimi deli, kritikami, polemikami, reprodukcijami razstavljenih del bi morali ubrati pristop, ki so ga v Berlinu zasnovali za tamkajšnjo nekoč avantgardno galerijo Kunstsalon Cassirer.
Kunstsalon Cassirer
Kunstsalon Cassirer, prvi dve knjigi (izmed šestih)
Jakopičev paviljon
Zunanje sanitarije
Ob postavitvi Jakopičevega paviljona in Plečnikovega parlamenta v Tivoliju postaja zelo aktualno vprašanje poglobitve železnice, a te ambicioznosti državne in mestne oblasti, kljub nekaterim sestankom v zadnjem času, in ponujenih milijard sredstev EU, še ni zaznati. Ob poglobitni železniškega prometa in uvedbi metroja, bi bila lahko ena skupna postaja, ki bi povezovala Plečnikov parlament, Jakopičev paviljon, park Tivoli, Moderno galerijo, Narodno galerijo, Ilirijo in pravoslavno cerkev in malo naprej Opero in balet SNG Ljubljana.
Ivan Cankar bi se zjokal
Kot kaže, bo do organiziranega novinarskega obiska Cukrarne prišlo ob koncu gradnje, to je konec maja ali na začetku junija.
Zunanji atrij bo dovolj velik za prireditve in gledalce
Dohodov k Cukrarni bo dovolj
Obiskovalci si bodo lahko izbrali različne točke ogledov, počitka ali sprehodov
Zunanje stopnišče na desni dvoriščni strani
Spodnji del zidov Cukrarne na strani Ljubljanice bo dobil štiri izhodna vrata
Obložena stena z naravnimi kamnitimi škrlami
Marijan Zlobec