Odsek za slovenski jezik pri Slovenski matici vabi na posvet ob 100-obletnici rojstva Štefana Barbariča, zaslužnega slovenista in literarnega zgodovinarja, ki bo potekal po aplikaciji Zoom, v ponedeljek, 29. marca, s pričetkom ob 14. uri.
Štefan Barbarič, foto Wikipedija
Srečanju se lahko pridružite na naslednji povezavi: https://zoom.us/j/95621717667?pwd=ZzkxUFR4UVp4WGxQNGdLMDQ1RmpVUT09
Ali ročno z naslednjimi podatki za Zoom:
Meeting ID: 956 2171 7667
Passcode: 1864
14.00
Pozdravni nagovor
predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič
vodja odseka za slovenski jezik Vesna Mikolič
14.15
Nada Barbarič Naskov
Pomembni mejniki na Barbaričevi življenjski in strokovni poti
14.30
Mladen Pavičić
Barbaričev študij v Budimpešti
14.45
Tone Smolej
Zmagal bo tisti, ki bo močnejši v človeški kvaliteti.
Barbarič na ljubljanski Filozofski fakulteti in njegov poznejši komparativistični opus
15.00
Razprava
15.15
Aleš Gabrič
Barbarič kot tajnik Slovenske matice
15.30
Kristina Košič Humar
Štefan Barbarič v Slovanski knjižnici: od znanstvenega dela do kulturnega udejanjanja
15.45
Milena Mileva Blažič
Barbaričevi prevodi mladinske književnosti (Dečki Pavlove ulice, zbirka madžarskih pravljic)
16.00
Razprava
Posvet bo vodila Vesna Mikolič.
Posnetek si bo kasneje možno ogledati na YouTube kanalu Slovenske matice.
Štefan Barbarič se je rodil v Turnišču 19. oktobra 1920. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani ter za tem študiral slavistiko na univerzah v Ljubljani in Budimpešti. Diplomiral je leta 1948 v Ljubljani. Najprej je 9 let poučeval po gimnazijah v Ljubljani, Črnomlju in na Ravnah na Koroškem. Nato je bil štiri leta asistent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pet let je delal na dopisni delavski univerzi, za tem je sedem let (1965-1972) predaval slovensko književnost in jezik na Filozofski fakulteti v Zadru. Sledila je služba tajnika urednika pri Slovenski matici, ki je trajala osem let (1972-1980). Ustanovi je in pomagal oblikovati knjižni program, uredil nekaj zbornikov – »Kmečki upori v slovenski umetnosti«, »Prijateljev zbornik«, »Simpozij o Ivanu Cankarju«, sourejal je njen Glasnik in v njem tudi objavljal, pri Matici je izšla njegova knjiga Turgenjev in slovenski realizem (1983). Ko ni bil več tajnik, je ostal član upravnega odbora. Za opravljeno tajniško-uredniško delo je prejel odlikovanje, red dela z zlatim vencem. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo ravnateljevanje v Slovanski knjižnici. Predsedoval je tudi Slavističnemu društvu Slovenije, ki ga je imenovalo za svojega častnega člana. Umrl je 30. junija 1988 v Ljubljani.
Barbaričevo osrednje delo je bilo literarnozgodovinsko. Ocene, članke in razprave je objavljal v Sodobnosti, Naših razgledih, Jeziku in slovstvu, Slavistični reviji, Glasniku SM, v Delu (Književnih listih), po domačih in tujih enciklopedijah ter zbornikih. Pisal je o slovenskih pisateljih, pesnikih in esejistih od protestantov do našega časa, največ o Josipu Jurčiču in o znanstvenikih, zlasti o Ivanu Prijatelju, Matiji Murku in Antonu Slodnjaku.
Turgenjev in slovenski realizem
Izbrana bibliografija:
Študije o slovstvu in jeziku. Murska Sobota: Pomurska založba (1973).
Kmečki upori v slovenski umetnosti. Ljubljana: Slovenska matica (1974), zbornik razprav.
Turgenjev in slovenski realizem. Ljubljana: Slovenska matica (1983), esej.
Josip Jurčič. Ljubljana: Partizanska knjiga (1986).
Josip Jurčič
Prevodi in uredništvo:
Vilko Novak, Štefan Barbarič. Zlata puščica (in druge madžarske pravljice). Ljubljana: Mladinska knjiga (1956), prevod pravljic in pripovedk.
Ferenc Molnár, Štefan Barbarič. Dečki Pavlove ulice. Ljubljana: Mladinska knjiga (1965).
Josip Vidmar, Štefan Barbarič, Franc Zadravec. Simpozij o Ivanu Cankarju. Ljubljana: Slovenska matica (1976).
Marijan Zlobec