Medijska svoboda je odvisna od slehernega posameznika. Ne nazadnje si vsakdo lahko registrira svoj medij, neodvisno od politike, strank, ustanov, poklica, socialnega statusa. Svoboda je stvar izbire in odločitve.
Aktivist Jaša Jenull v svojem poročevalskem elementu, vse fotografije Marijan Zlobec
Ko sem se vračal z obhoda Cukrarne, kjer se zunanja dela počasi bližajo koncu, sem si v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledal odlično razstavo žal že pokojnega fotografa Božidarja Dolenca in pot nadaljeval v Kinoteko, kjer je na ogled spet še ena sijajna razstava, tokrat posvečena filmskemu režiserju Francetu Štiglicu. Videl sem skoraj vse njegove filme, in ko sem obujal spomine, bi se strinjal sam s sabo in zgodovino teh filmov: najboljši so zgodnji in črnobeli.
Od kdaj je rdeče kolo s Triglavom na ograji, ne vem
Z Žitnega mostu nad Ljubljanico sem ugledal nekoga, ki se mi je zdel znan, vsaj medijsko, in bolj ko sem se bližal, bolj mi je bilo jasno, da imam pred sabo na splavu ali ploščadi ali pomolu, kjer pristajajo barke s turisti, sedaj pa je priljubljen prostorček za manjše piknike, znanega aktivista Jašo Jenulla.
Pred sabo je imel stativ, skorajda zložen, a na njem pametni telefon, s pomočjo katerega se je oglašal v živo in napovedoval shod pred parlamentom, kjer da se bo prikazal tudi slavni Ivan Gale. Jenull si je zbral miren kotiček, kjer ga ne bo nihče zmotil, kar je tudi res, saj sem upošteval diskrecijo, tako po vsebini kot obliki.
Malo sem obudil spomin na nekdanje sicer prvo srečanje Busch – Putin sploh, in to na Brdu pri Kranju, ko pa so že dan ali večer poprej vso staro Ljubljano zasedle svetovne televizije in se javljale v svoje programe, najraje večerne TV dnevnike; s poročanjem o tem, kaj se bo dogajalo naslednji popoldan. Županja Vika Potočnik je v Križankah pripravila sprejem za načrtovani obisk 2000 novinarjev, a jih je prišlo le nekaj sto; vsi drugi so morali delati.
Cukrarna, kakršna ni bila nikoli poprej
Danes ima že vsakdo svoj medij in lahko spregovori o vsem, kar ga teži, če si upa. To je lepše kot komentiranje na Twitterju; mesto ima internet, kot ga še ni bilo pred leti, verjetno ga bo še več ali bo še močnejši in bo mogoče oddajanje svojega programa v živo in od povsod.
Razstava fotografij Božidarja Dolenca v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova
Kaj se bo zgodilo zvečer pred parlamentom, pa še ne vem. Moj kulturni popoldan je zapolnjen. Nepadli kulturni minister dr. Vasko Simoniti mi ne more ničesar vzeti, žal pa še manj kaj dati. Ampak če minister za svoje kulturnike nima niti Prešernovih suhih fig, mu bodo pri njem samozaposleni še enkrat glasno to povedali. Sem pa opazil, da ima ministrstvo za kulturo na Metelkovi novo zgradbo zase, ono drugo, na Metelkovi 6, pa bi jo oblastniško lastniško kulturi najraje vzelo… Vsak program je izgovor, da z nekom počistiš in ga oblastniško denarno in ustvarjalno onemogočiš.
Razstava o Francetu Štiglicu v Kinoteki
Gledam ono karikaturo oziroma vinjeto Hinka Smrekarja na koncu Cankarjeve Krpanove kobile. Ni je v objavah; cenzura še po 114 letih.
Ugotavljanje svobode medijev
Dolga in težka so pota svobode.
Tudi za prasce je enkrat Finis, je vedel že Hinko Smrekar
Marijan Zlobec