»Vse je poezija. Kako se veter oglaša v vejah in v dimniku, kakor se govorica neznanih jezikov raznaša po svetu, jok otrok, tožbe žalostinke nad svetom, pogled skozi okno in v nebo, v dušo, pogled nazaj in naprej, vse je poezija in vse je antipoezija. … Univerzalna je pač. Ljudje smo si namreč kar zelo približno enaki.« (Citat iz poslanice za svetovni dan poezije 2021 predsednika DSP, Dušana Merca).
Vila Društva slovenskih pisateljev
Leta 1999 je organizacija Unesco 21. marec razglasila za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Na prvi pomladni dan tako odmevajo pesmi po vsem svetu, da nas opomnijo na pesniško lepoto in popeljejo v svoj univerzalni svet, svet človečnosti, solidarnosti in samozavedanja ter v svet jezikovne raznolikosti in svobode izražanja.
K obeleženju svetovnega dneva poezije 2021 se pridružujejo tudi Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Slovenski center PEN. Jutri, v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri skupaj pripravljajo pesniški recital ob svetovnem dnevu poezije, ki se bo odvil s terase Restavracije PEN na Tomšičevi 12 v Ljubljani – ob strogem upoštevanju določil NJIZ. Odzvanjanje pesniške besede bo moč spremljati ob ograji vile DSP in tudi preko računalniških ekranov na Facebook strani DSP in DSKP.
Svojo poezijo oz. poezijo, ki so nastopajoče močno zaznamovale, bodo predstavili: Maja Gal Štromar, Gašper Malej, Meta Kušar, Matej Krajnc, Lidija Golc, Nada Grošelj, Aleš Mustar, Saša Pavček, Matjaž Pikalo, Valerija Skrinjar Tvrz, Iztok Osojnik, Jana Unuk in Igor Likar. Recital bo povezoval Dejan Koban.
DSP, DSKP in PEN vas vabijo, da na sprehodu mimo pisateljske hiše ali preko domačih ekranov ujamete del pesniškega dogajanja ob svetovnem dnevu poezije 2021.
Kratek opis programa na svetovni dan poezije 2021
Program za svetovni dan poezije je letos sestavljen iz dveh delov. Ob 17. uri, se bo, kot rečeno, zvrstilo branje v živo s terase Restavracije PEN na Tomšičevi 12. Drugi del pesniškega dogajanja se seli na splet s predvajanjem video poezije 24 pesnic in pesnikov: Aja Zamolo, Primož Čučnik, Ana Pepelnik, Tom Veber, Maja Čustić Miloševič, Barbara Korun, Iztok Osojnik, Nela Poberžnik, Tina Kozin, Eva Kokalj, Nežka Struc, Miha Maurič, Tone Škrjanec, Martin Mikolič, Dejan Koban, Jernej Županič, Nina Dragičević, Nataša Velikonja, Blaž Božič, Anja Grmovšek, Mitja Drab, Anja Novak, Laura Repovš in Urša Majcen. V večernih urah se DSP pridružuje širjenju »Malega maratona branja poezije« ekipi »Ignor«, v sodelovanju Ljubljana – Unescovo mesto literature, na Facebook strani DSP.
Svetovni dan poezije pa bo letos dobil svoj epilog tudi 10. in 11. septembra, ko se bo na več lokacijah v Ljubljani odvilo dvodnevno pesniško dogajanje, v organizaciji ekipe »Ignor« in vseh sodelujočih partnerjev.
Vabljeni, da nas »iz vsakdanjika predrami univerzalna moč poezije, da nam pomaga pri iskanju duševnega miru in spodbuja k razmišljanju o odnosih med človekom in naravo ter nenazadnje k vzpostavitvi humanistične miselnosti, ki bi hkrati temeljila na edinstvenosti in razlikah med ljudmi«. (Citat generalne direktorice Unesca Irina Bokova, leta 2011). (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec
Poslanica ob svetovnem dnevu poezije
Vse je poezija. Kako se veter oglaša v vejah in v dimniku, kakor se govorica neznanih jezikov raznaša po svetu, jok otrok, tožbe žalostinke nad svetom, pogled skozi okno in v nebo, v dušo, pogled nazaj in naprej, vse je poezija in vse je antipoezija. Včasih je korakanje težko oboroženih vojakov poezija, včasih je slavljenje smrti poezija. Včasih. Včasih je tiha molitev, tiha ponižna misel samo poezija enega, osamljenega in nič drugega. Ostane nema in brez odziva, ni sporočilo. Potone z njim, izgine in se pojavi enkrat drugič, na drugem koncu sveta v otroški govorici ali v govorici zaljubljencev. Univerzalna je pač. Ljudje smo si namreč kar zelo približno enaki.
Ne moremo pristati na interpretacijo sveta, ki jo ustvarjajo kot razlago, kot odmev, kot odsev, kot osnovo za akcijo, ukrepanje, za nasilje, kot besede in nič drugega, če jo prinaša poezija. Zavedeni in prevarani bi bili. Sledile bi hude posledice, ker je pač treba pridelati hrano, obvarovati okolje, varovati mir in blaginjo in vsakega posameznika. Poezija tega ne more. Zato je za mnoge samo nekaj odvečnega in nepotrebnega, za nekatere celo nekaj škodljivega, pomehkuženega. Morda je včasih res tako, celo pogosto je lahko tako. Ampak poezija je tudi nekaj zasebnega, tihega, prikritega. Tudi to je možno, zato pogosto o njej ni potrebno razmišljati, ni je potrebno razgaljati. Včasih povzroči vihar in radost, včasih zaneti pravi upor, pravo razdejanje starega sveta. Včasih je zlorabljena, včasih zanemarjena. Tudi prav. Karkoli se zgodi s poezijo, je pravično. Karkoli se zgodi s svetom v njej in okoli nje, pa je lahko usodno. Tudi to je treba vedeti.
Pa vendar, verjetno je edina znosna pripoved, predstava, razodetje z besedo, ker je težko umljiva, morda zato, ker je včasih preveč preprosta, ker je pogosto samo na videz zapletena in tudi zares preveč zapletena, nerazumljiva, je samo senca spoznanja, je samo napoved, je sama prihodnost, ki jo enačimo s petjem ptic ali z ropotom vlaka itd., ker ne razumemo njene trenutne govorice. Spravlja nas v dvome in nelagodje vsakokrat sproti, ko jo hočemo postaviti v naše želje, v našo službo, v naš red stvari in pravičnosti. Zato jo zaničujemo in se posmehujemo pesniškim dušam. Pravim pesniškim dušam. Mogoče ni usodno, je pa grdo in nepotrebno.
Mogoče je s poezijo na svetu res vse tako in tudi vse drugače, kot trenutno mislimo, da je, da smo izgovorili resnico o njej. Pa vendar obstaja sum, da se o poeziji ne da nikoli govoriti ali misliti enako.
Kaj pa pri nas, v našem jeziku? No, cinično je, ko izjavljamo, da smo narod pesnikov (in pesnic). V tej čudni samohvali, ob kateri se pripadniki imperialnih nazorov o svetu samo nasmehnejo in v sedanjem času v angleščini pač mirno rečejo, ah, tako, razumem, bo treba stopiti malo na stran, besede morajo obarvati in prinesti tudi dvom, da je tako. In v poeziji našega vsakdana tudi nedvomno ni tako. Kako pa je?
Dušan Merc, predsednik DSP