V ljubljanski Galeriji Fotografija so popoldne med 15. in 19. uro potekali otvoritveni intervali v skladu s prostorsko omejitvijo in določenim številom hkratnih obiskovalcev z možnostjo ogleda najnovejše razstave. Za Projekt Jesenice so svoje različne umetniške prakse združili Roman Uranjek, Tihomir Pinter in Tadej Vaukman, ki so se v svoji ustvarjalnosti osredotočili na bolj nekdanji kot sedanji gorenjski center rudarstva. A Jesenice v projektu predstavljajo le kuliso, referenčno točko za umetnike, katerih projekt je v bistvu raziskovanje umetniške prakse drug drugega in povezano. Jesenice so nekakšna polpretekla delavska kulisa, a ne s poudarkom na kakšnih železarskih opravilih, kaj šele plavžih.
Roman Uranjek in Tihomir Pinter, vse fotografije Marijan Zlobec
“Pobudnik sodelovanja je Roman Uranjek, vizualni umetnik in dolgoletni član skupine IRWIN, ki se v svojem delu vseskozi ukvarja z različnimi načini apropriacije in grajenjem lastnega znotraj obstoječega. Čeprav se Uranjek ne smatra za fotografa, ga fotografija kot medij fascinira, saj se ga tudi sam poslužuje, tako avtonomno kot znotraj svojih prepoznavnih kolažev. Uranjek je umetnik, ki je zelo močno vpet v širše umetniško dogajanje in znotraj tega tudi pogosto sodeluje z drugimi umetniki – sam zase pravi, da je po srcu kolektivist.
Materializacija fantazme
Tako je eden izmed njegovih projektov, posvečen prav sodelovanju s fotografi, projekt Izložba, znotraj katerega je izpeljal že dvanajst umetniških akcij (med drugim s Stojanom Kerblerjem, Igorjem Andjelićem, Urošem Abramom, Meto Krese, Aleksandro Vajd in drugimi). V projektu Izložba Uranjek vstopi v geografski prostor, v katerem fotograf deluje ter vanj posega z lastnimi intervencijami. V izložbe danega kraja intervenira z različnimi akcijami, najbolj pogosto pa z dodajanjem svojega zaščitnega znaka, grškega (Malevičevega) križa.
Roman Uranjek pred varovanim objektom
Izložbe razume kot prostore, ki definirajo čas, saj gredo s svojo efemerno naravo hitro v pozabo. Virus Covid-19, med katerim je nastajal Projekt Jesenice, je to teorijo še dodatno podkrepil, saj so številni nekoč uspešni prodajni prostori v kratkem času morali izprazniti izložbe in zapreti svoja vrata. Z umetniško intervencijo v te prostore začasnosti Uranjek opozarja na minljivost vseh stvari, ki jih ne ovekoveči umetnost.
Serija devetih analognih fotografij z Jesenic Tihomirja Pinterja, s predhodno intervencijo v prostoru Romana Uranjeka, ki so lahko kot celota ali posamezne v seriji 1/6. Sestava kompozicije je trajna ali vedno enaka.
Uranjek se v jeseniškem projektu sklicuje na Tihomirja Pinterja, fotografa, ki je svojo karierno pot začel s fotografiranjem železarn po celotni bivši Jugoslaviji. Nekaj najbolj zanimivih Pinterjevih posnetkov je nastalo prav v železarni na Jesenicah, kjer je v 70. in 80. letih posnel številne fotografije. Njegove podobe železarn in njihovih delavcev so zaslovele zaradi njegovega izostrenega občutka za kompozicijo ter izpostavljanja skritih detajlov, ki izvzeti iz okolice tvorijo abstraktne geometrijske oblike. Uveljavil se je kot umetnik, katerega dela zaznamuje čut za kompozicijo in detajl, strukturo in formo, ki v več kot enem pogledu spominja na tradicijo nove stvarnosti, paralele pa lahko iščemo v delih Janka Skerlepa in Slavka Smoleja.
Roman Uranjek razlaga sestavo kompozicije, ki se ne sme spreminjati, je pa lahko ali cikel ali kot posamezne fotografije
Pinter je v Projektu Jesenice združil dva pretekla projekta – jasno se navezuje na svojo slavno serijo železarne na Jesenicah, obenem pa v njem nadaljuje serijo fotografij umetnikov v ateljeju. Pinter je namreč fotografiral Uranjeka med ustvarjanjem intervencij v jeseniške izložbe, s čimer je umetnika pravzaprav fotografiral v ateljeju, saj je Uranjek umetnik, ki v svoji praksi nikakor ni zamejen le na notranjost lastnega studia.
Tadej Vaukman na Jesenicah z Romanom Uranjekom in Tihomirjem Pinterjem
Najmlajši član trojice sodelujočih umetnikov je Tadej Vaukman, fotograf, ki si je ime ustvaril z izredno intimnimi projekti, ki so vedno združevali poetiko in surovost. Vaukman se je uveljavil kot dokumentarni fotograf, a v vse prej kot klasičnem smislu. Znan je po svojih prepoznavnih projektih Dick Skinners in Grandheroes, v katerih je z neolepšanim, iskrenim in velikokrat brutalnim vizualnim jezikom pripovedoval zgodbe svojih prijateljev in starih staršev. A Vaukman je znan tudi kot beležnik vsakdanjega življenja v Ljubljani, ki s svojim principom hipnega in neizbirčnega fotografiranja ujame nenavadne, bizarne ali zabavne trenutke, brez olepšav, popravkov ali filtrov. S takšno estetiko k Projektu Jesenice pristopa Tadej Vaukman. Če je Roman Uranjek neposredno interveniral v Pinterjevo delo, je Vaukman fotograf, ki vanj vstopa nekako iz zakulisja, kot edinstveni dokumentarist obeh umetnikov.
Tadej Vaukman v akciji za hrbtom Tihomirja Pinterja in Romana Uranjeka
Posebej zanimiv je odnos Vaukmanove fotografije do Pinterjeve, saj sta konceptualno svetove narazen. Pinterjeva delovna etika, vztrajnost in disciplina, ki jo zahteva analogna fotografija, razvita v temnici, je pristop, ki ga mlajši fotograf občuduje. Čeprav je njegova lastna praksa drugačna in njegovo fotografiranje veliko bolj hipno, ga njegova potrpežljivost fascinira tudi kot subjekt fotografiranja. Tako je posnel fotografije, ki zelo dobro kažejo karakter obeh sodelujočih umetnikov – Pinterja, ki potrpežljivo manevrira stativ, Uranjeka, ki hiti od »kraja zločina« oz. intervenirane izložbe, ne manjka pa niti skupinski »selfie« v odsevu izložbenega okna. Vsak od sodelujočih umetnikov ima v projektu svojo estetiko, pristop k delu in svoj preferirani medij. Tihomir Pinter razstavlja serijo fotografij, ki prikazujejo Uranjeka »v ateljeju« (med intervencijo), Roman Uranjek serijo značilnih kolažev, ki reinterpretirajo Pinterjeve slovite železarske podobe, Tadej Vaukman pa hipne, a povedne fotografske utrinke, posnete ob skupnem delu. Tako šele skupaj, kljub navidezni nezdružljivosti, tvorijo fascinantno zgodbo Projekta Jesenice.
Hana Čeferin
Trije fotografi na Jesenicah na digitalni fotografiji Tadeja Vaukmana
Tihomir Pinter z albumom fotografij iz sedemdesetih let
Tihomir Pinter (1938) se s fotografijo ukvarja od leta 1956; razstavlja od 1961 dalje. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana (prej Foto-grupe ŠOLT-Ljubljana), Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana.
Tihomir Pinter – Jeseniški plavžarji, unikatna knjiga analognih fotografij, starih okrog petdeset let
Sodeloval je na več kot 600 skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejel 175 nagrad in priznanj. Doslej je pripravil tudi čez 100 samostojnih razstav v republikah nekdanje Jugoslavije, Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Fotografije objavlja v domačih ter tujih časopisih in revijah.
Jeseniški plavžarji; en zelo star portret
Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 (tekst Aleksander Bassin) so iz njegovega fotografskega opusa objavljene knjige portretov slovenskih umetnikov: Književnikov (1993), Skladateljev (1997), Glasbenikov (2002), Slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel katalog Kemija podobe.
Devet fotografij nosi žig ali podpis Neo Standard Kultur z opombo ali naslovom Materializacija fantazme
Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici in drugod.
Roman Uranjek sam pred sabo na fotografiji
Roman Uranjek (1961) je bil rojen v Trbovljah in je eden izmed ustanovnih članov umetniške skupine IRWIN ter dolgoletni član kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK).
Uranjekov križ po Maleviču
Uranjek zbira podobe iz različnih časovnih obdobij in jih predstavi v formi kolaža ter gradi zgodbo skozi prijeme avantgarde. Tak način ustvarjanja podob odraža njegov odnos do poplave vsakdanjih novic, pri katerih sta količina in hitrost informacij pomembnejši od pomena in verodostojnosti. Značilnost njegovega podpisa na vsem ustvarjenih umetninah je križ, ki aludira neposredno na Malevičev iz obdobja izvorne ali zgodovinske avantgarde. Uranjek je ustvaril že štiri tisoč različnih križev ali štiri vsak dan, kot je povedal na sedanji razstavi v Galeriji Fotografija. Jesenice so sicer že dvanajsti kraj njegove tovrstne ali takšne fotografske umetniške lokacije; dvakrat je uporabil motive Ljubljane, kjer živi.
Jožef Školč, Roman Uranjek in Tihomir Pinter
Tihomir Pinter umetniško sodeluje s skupino IRWIN od leta 1988. V ateljejih je obiskal vseh pet članov, posnel mnoge fotografije, vendar pa v takem projektu, kot je sedanji z Romanom Uranjekom in Tadejem Vaukmanom, soustvarja prvič. Fotografije so na Jesenicah posneli decembra 2020. Lokacije je večinoma zbiral Roman Uranjek in jih opremil s svojim križem kot posebno avtorsko oznako, analogne fotografije pa je posnel in v svoji temnici razvil v černobeli tehniki Tihomir Pinter. Tadej Vaukman je za svoje fotografije uporabljal digitalni fotoaparat.
Fotografinja in voditeljica Galerije Fotografija Barbara Čeferin in mag. Hana Čeferin, kustosinja razstave in avtorica spremnega besedila.
Posebnost sodelovanja trojice je, kot je mimogrede omenil Roman Uranjek, medgeneracijska, celo nekako “tretjinska” (bolj ali manj po svobodnem računanju starosti vseh treh), pri čemer pa ni neopazno, da ima Uranjek letos okroglo obletnico.
Projekt Jesenice v spominski knjigi
Zdenka Badovinac in Roman Uranjek
Marijan Zlobec