V ljubljanski Galeriji Jakopič se nadaljuje predstavitev slovenske fotoreportaže, ki je zasnovana kot vsebinska trilogija. Skupni naslov je sicer Na drugi strani. Prvi del je imel naslov Identiteta, drugi del pa Moč.
Tuje revije in reportaže, fotografije Marijan Zlobec
Trije obsežni tematski sklopi, “Identiteta”, “Moč” in “Vsakdanje”, predstavljajo vsebinska polja pregledanega gradiva, prepletajo časovnice dogodkov in okoliščin, ki so na produkcijo fotoreportaže vplivale in jo pogosto pogojevale. To produkcijo kot avtorji zastopajo vsakokratni fotoreporterji, naj bodo zaposleni v uredništvih ali samostojni, “svobodni” sodelavci. Kot odločevalci o tem, kaj od tistega, kar je fotoreporter ustvaril, bo dejansko doživelo svojo reprezentacijo in doseglo publiko, pa so predstavljeni časopisi in revije, ki so v našem prostoru – vsaj v določenih zgodovinskih obdobjih – dovolj dobro razumeli moč fotoreportaže, da so ji tudi namenili prostor na svojih straneh. Trije vsebinski sklopi se bodo skozi celotno trajanje razstave izmenjali v tretjem delu postavitve, medtem ko prva dva tvorita njen stalni vsebinski okvir.
Reportaža o afganistanskih ženskah
Mediji – z njimi pa seveda tudi reportažna fotografija – sodelujejo v procesih (re)produkcije nacionalne identitete. Četudi je znotraj medijev vizualno novinarstvo tako statusno kot z vidika virov in prostora, ki so mu namenjeni, praviloma v podrejenem položaju, igra v procesih kolektivnih identifikacij pomembno, če ne kar ključno vlogo.
Domači prijatelj
Ne samo da fotografije praviloma zmorejo močneje artikulirati določena občutenja, stanja ali ideje, so tudi tisti elementi novinarskega sporočanja, ki pogosteje kot njegov besedilni del postanejo spominske bližnjice, ikone in metonimije, ki pomembno prispevajo k ohranitvi zgodovinske zavesti in kolektivnega spomina. (Iz predstavitve sklopa Identiteta).
Pogled na Moč
Moč se vizualno pogosto manifestira tako v hierarhičnih razmerjih, kot sta premoč in nemoč, kot v procesih merjenja, uveljavljanja, pridobnivanja in zlorabe moči, pa tudi opolnomočenja.
Tito na Kitajskem
Družbeno angažirane reportaže so pogosto dajanje glasu in podobe šibkejšim, marginaliziranim. (Re)produkcija odnosov moči se v fotoreportaži lahko kaže povsem neposredno, denimo ko je uporabljena za komemorativne namene ali legitimizacijo vladajočih ekonomskopolitičnih elit – ali pa njihovih nasprotnikov.
Foto Joco Žnidaršič
Nič manj močne ali problematične pa niso njene manj očitne, posredne vizualizacije. Ali slepe pege. Od fotoreporterja taka fotoreportaža zahteva veliko razgledanosti, spretnosti, potrpežljnivosti, velikokrat tudi poguma; vloga uredništev in drugih odločevalcev je pri teh temah najmočnejša. (Iz predstavitve Moči).
Clinton na Kongresnem trgu
Sklop 1 – Identiteta: 19. 1.–7. 3. 2021
Sklop 2 – Moč: 9. 3.–18. 4. 2021
Sklop 3 – Vsakdanje: 20. 4.–19. 6. 202
Novice v slikah
Tempu menjave tematskih sklopov bodo sledili izidi štirih delov spremljevalne publikacije, ki je zasnovana kot hibrid znanstvenega zbornika in kataloga. V njem so zgodovinarji, sociologi, kulturni antropologi, umetnostni zgodovinarji … in ne nazadnje fotoreporterji osvetlili nekatere strokovne vidike, povezane s posameznim sklopom in njegovo reprezentativno zastopanostjo v fotoreportažah.
Obisk Ilustrirani družinski mesečnik
Je moč samo v politiki ?
Marijan Zlobec