Celjska Mohorjeva družba kljub pandemiji novega koronavirusa izdaja nove knjige, in to že več mesecev, ko ni bilo nobene javne predstavitve, naslavljajo pa na javnost svoja tiskovna sporočila z možnostjo spletnega nakupa knjig. Knjigarna CMD na Nazorjevio ulici je sicer že nekaj časa odprta, tako da se jo da obiskati. V zadnjem času se kažejo kot najbolj aktualne knjige tiste, ki so povezane z našim časom in slovensko državo ter njenim jubilejem, avtorji pa so znani Slovenci.
Največjo pozornost bo ali že je vzbudila jubilejna knjiga kar petindvajsetih sodelavcev s svojimi avtorskimi prispevki v počastitev tridesetletnice samostojne Republike Slovenije Z lepilom na podplatih. Izšla je v sodelovanju Celjske Mohorjeve družbe in Zbora za republiko.
Milostna generacija
Pred tridesetimi leti smo Slovenci kot narod poželi tisto, kar so naši predniki vztrajno sejali skozi stoletja. Doživeli smo družbeni prelom med nekdanjim totalitarnim in novim demokratičnim redom. A ko se demokratični principi delovanja družbe zatikajo ob staro miselnost in sistemske ostanke nekdanjega režima, korak zastane. Napredujemo počasneje in z več težavami. Kot bi imeli lepilo na podplatih. Številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij v knjigi ne le opozorijo na težave, ampak zanje ponudijo tudi rešitve.
Spletni pogovor o knjigi bo v četrtek, 11. marca, ob 19. uri
Pred tremi desetletji smo dosegli samostojno državo, o kateri so sanjali, pisali, govorili in si zanjo v danih okoliščinah prizadevali naši predniki. V zgodovino bomo šli kot milostna generacija. Mnogi so takrat verjeli in upali, da bo prehod v demokratično in pluralno družbo lažji, hitrejši in celovitejši. Danes se realnost zdi drugačna. Za vzpostavitev pristne demokracije bo očitno potrebno še veliko truda in trdega dela. Demokratična družba je namreč odprta družba, ki se mora ves čas odrekati vsemu, kar ne služi materialni in duhovni blaginji družbe ter vsakega posameznika. Svet, Evropa in Slovenija smo znova pred zgodovinskimi izzivi. Nič ni enkrat za vselej pridobljeno in zagotovljeno, zato je tudi vsako eksperimentiranje z državo in njenimi podsistemi nevarno in odtujeno človekovi resničnosti.
Pričujoča publikacija predstavlja enega od poklonov vsem, ki so kakor koli prispevali k lastni državi, hkrati pa služi kot spodbuda za nadaljnje delo in razvoj slovenske družbe, države in vsakega posameznika, ki dobro misli in deluje za skupno dobro.
Uredil: dr. Ivan Janez Štuhec
Avtorji:
Spremna beseda – dr. Ivan Janez Štuhec
Janez Janša: Slovenci, Evropa in svet ob 30. obletnici razglasitve in obrambe samostojne Slovenije
Dr. Janko Kos: Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije
Dr. Stane Granda: Pot v samoslovenstvo
Dr. Matija Ogrin: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije
Dr. Aleš Maver: Politične stranke in volitve v Sloveniji od leta 1990 do danes
DDr. Klemen Jaklič: Ustavni razvoj Republike Slovenije
Dr. Dimitrij Rupel: Mednarodna uveljavitev RS in njena zunanja politika danes (s posebnim ozirom na EU)
Tone Krkovič: Nastanek slovenske vojske, vojna za Slovenijo in njen položaj po treh desetletjih
Ddr. Igor Grdina: Znanost in visoko šolstvo
Mojca Škrinjar: Šolstvo v samostojni Sloveniji
Dr. Matevž Tomšič: Medijska politika in »avtonomna« odvisnost medijev
Dr. Ignacija Fridl Jarc: Kulturna politika in njena identiteta
Dr. Ivan Janez Štuhec: Verska svoboda in Katoliška cerkev v Sloveniji
Dr. Andrej Umek: Gospodarstvo in infrastruktura
Matej Kovač: Ekonomska tranzicija v Sloveniji 1990–2020
Janez Podobnik: Trajnostni razvoj Slovenije kot ekološko vprašanje
Dr. Ivan Žagar: Lokalna samouprava in demokracija
Dr. Drago Čepar: Demografsko vprašanje kot ključ za prihodnost
Romana Tomc: Socialna država in nesocialne razmere iz evropske perspektive
France Cukjati: Slovensko zdravstvo pod bremenom prejšnjega stoletja
Janez Remškar: Resnica o zdravstvu
Akademik dr. Janko Kos, foto Marijan Zlobec
Jan Zobec: Tri Slovenije – ena identiteta
Dr. Helena Jaklitsch: Slovenci po svetu in njihov doprinos k osamosvojitvi ter razočaranja po njej
Erika Jazbar: Kaj je ostalo od enotnega kulturnega prostora in kaj je iz njega nastalo
Urednik dr. Ivan Janez Štuhec je prvi javno spregovoril o knjigi in razložil njen metaforični naslov. “Naslov je Z lepilom na podplatih. Mislim, da je to simbolično ime zelo na mestu, kajti s tem hočemo povedati, da smo v tridesetih letih naredili marsikakšen korak, ampak na čevljih smo imeli lepilo starega sistema, starih družbenih navad, stare družbene klime in to lepilo se nam vleče vse do danes s seboj in zato naši koraki niso taki kot bi bili, bi lahko bili ali kot smo mnogi pričakovali, da bodo v smeri demokracije.”
Štuhec je v svojem uvodu med drugim razložil tematsko vsebino knjige. Zbornik je razdeljen na tri vsebinske sklope. V prvem delu se avtorji ukvarjajo z zgodovinsko in državotvorno mislijo, ki je vodila do nje in vzpostavila samostojno slovensko državo. V drugem delu so predstavljeni posamezni družbeni fragmenti, ki pomembno vplivajo na celotni družbeni in politični razvoj slovenske družbe ter slovenske države. V tretjem delu je vizija slovenstva postavljena v enotni kulturni prostor narodove samobitnosti. Vsem avtorjem je skupno spoznanje, da smo bili pred tremi desetletji priče in protagonisti enega od neponovljivih vrhuncev v naši narodni zgodovini.
Publicist Aleš Maver je napisal knjigo Za prgišče politike s podnaslovom Mala šola političnih pojmov.
Noben volilni sistem ne more ustvariti politične kulture tam, kjer je ni!
Kdo si ne bi želel, da bi v skupnosti največ besede imeli najboljši? Toda v praksi so za najboljše kmalu obveljali tisti, ki so se najbolj prav pisali. Politika morda res ni beseda, ki bi pri večini sprožila spontane ovacije. Oddaljena se zdi njena povezava s staroslavnim grškim izrazom pólis, kar je označevalo ‘mesto’. Politika je (bila) torej vse, kar zadeva skupne zadeve vsega mesta ali mestne in pozneje širše skupnosti. Osnovne politične pojme avtor razgrne skozi zgodovinsko-politično pripoved, ki bo v njegovi pričakovani humorni maniri pritegnila tudi mlado nastajajočo slovensko inteligenco in razjasnila marsikatero nerodnost v vsakdanjih političnih pogovorih – ali pogovorih o politiki.
Danes si pod pojmom politika večinoma predstavljamo nekaj, čemur naj se poštenjak raje ogne. Politiki pa namesto skrbnih varuhov mest veljajo bolj za »trote«, ki nič pravega ne delajo, ampak se zgolj redijo na plečih tistih, za katere naj bi skrbeli. Skoraj ni moč verjeti, da so Grki nekdaj za »trote« šteli tiste, ki se za politiko niso nič brigali.
Avtor v nekoliko (samo)izpraševalnem in (samo)ironičnem slogu pisanja pronicljivo odstira koprene s političnih pojmov, ki jih pogosto uporabljamo vsi, ne da bi se zares spraševali o njihovih definicijah ali etimologiji. Nekdaj živo navzočo željo, da bi se ukvarjal s politiko, je zaradi kroničnega pomanjkanja za to potrebnih močnih živcev usmeril v strastno spremljanje političnega dogajanja in pisanje o politiki. Zamisel o možnosti izbire med več kandidati na volitvah ostaja glavni motor njegovega posvečanja politiki, kar preveva tako njegov razumski pristop kot tudi močno čustveno vpetost. Ko namreč piše o zgodovini, vedno vleče vzporednice s sodobnimi političnimi procesi; in ko se lahko posveti scela političnemu pisanju, ga takoj zanese daleč v zgodovino. Ta neločljivi preplet obeh področij, ki ju pisec mojstrsko obvladuje, plemeniti tudi strani te knjige.
Opredelitve političnih pojmov skušajo biti podane tako, da bi si lahko z njimi pomagal vsak bralec. Začnemo z razlikami med monarhijo in republiko ter izvemo, da čeprav je vsak kralj monarh, ni vsak monarh kralj. Razjasnimo, kdo je kdo v državi; kateri je »osrednji papirček v državi« in se sprehodimo po svetiščih demokracije in treh vejah oblasti. Z državne pokukamo tudi na lokalno raven. Spoznamo politično pahljačo med levico in desnico in zapletene razlike, ki to opredelitev določajo pri nas in v svetu. Največje avtorjevo veselje začutimo v preigravanju, kako iz glasov pridelamo stolčke. Zaključna preglednica na strani 112, avtorjev eksperiment, kako bi bil videti slovenski parlament po državnozborskih volitvah iz leta 2018 glede na različne volilne sisteme po različnih metodah, pa osupljivo poplača tistega nekaj miselnega napora, ki je bil potreben za prebijanje skozi odseke odlične teoretične primerjave in ponazoritve različnih volilnih metod. (Iz tiskovnih sporočil).
Marijan Zlobec