Ljubljanska Mestna galerija vstopa v novo odprtje galerije v času pandemije novega koronavirusa z novo razstavo akademskega kiparja, arhitekta in likovnega pedagoga Jožeta Baršija. Avtor jo je naslovil Učenje in pozabljanje, odprli pa jo bodo v ponedeljek, 22, februarja, ob neuradnem odprtju z množično udeležbo. Na ogled bo v skladu s priporočili NIJZ z omejenim številom hkratnih obiskovalcev. Vodstvo po razstavi bo dostopno v video obliki na galerijskih družbenih omrežjih. Razstava bo odprta do 11. aprila.
Učenje in pozabljanje je prva večja samostojna predstavitev arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija po letu 2013. Prinaša vpogled v ustvarjalčevo najnovejšo umetniško produkcijo, navezuje pa se tudi na njegovo prejšnje umetniško ustvarjanje, ki je pomembno pripomoglo k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990.
Jože Barši, foto Matjaž Rušt
Na razstavo so vključene ustvarjalčeve številne risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, tekstualna dela, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva. Spremljal jo bo obrazstavni program participativnega značaja, ki bo vključeval tudi performativne prakse, od predavanj do branj – te bodo v okviru same postavitve sproti objavljane v napovedniku. Barši je razstavo snoval v času epidemije, ki ga vsi želimo pozabiti, čeprav je omogočil tudi marsikateri tehten premislek o svetu, kakršnega živimo.
Razstava v Mestni galeriji
Razstava je zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja, ki ga ustvarjalec doživlja ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. V okviru različnih tem se osredotoča zlasti na učenje, ki poteka na nezavedni ravni, v okviru vsakodnevnih človeških medsebojnih odnosov, s posameznikovo neposredno čutno zaznavo. Hkrati problematizira golo nalaganje faktografskih podatkov, ki človekov spomin spreminjajo v odlagališče odvečnega in ovirajo pretočnost misli. Temu dodaja še polje nerazrešenih družbenih konfliktov in vpelje pozabljanje kot njihov blažilec ter smiselno početje, ki prazni človekov pomnilnik, ga sprošča za nove zamisli in novo učenje. Kot metaforo za ta proces v projektu uporabi zakonitosti odmiranja in prerajanja v naravi, kjer rastline preraščajo prostor in z njimi vanj vstopa novo življenje. Preraščanje Barši razume kot poetično gesto pozabe in na razstavi gledalca postavi pred vrsto presenečenj in vprašanj – spodbuja novo branje starih dejstev, mu nastavlja njihovo hrbtno, spregledano stran, kaže drug pogled na isto stvar, preusmerja pozornost. Poigrava se z gledalčevim zaznavanjem ter preizkuša njegovo radovednost in čutno motiviranost, ki sta zanj poleg pozabljanja nujni za uspešno učenje. S tem dve na videz izključujoči se miselni dejavnosti zveže v neločljivo celoto. (Iz napovedi in predstavitve razstave kustosinje Barbare Sterle Vurnik).
Jože Barši (1955) je diplomiral na FAGG (arhitektura) pri prof. Edvardu Ravnikarju in na ALUO (kiparstvo), kjer je opravil tudi specialko. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del, kot sta Javno stranišče (1999) in Hiša (2000), do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja, javnih predavanj, zvočnih in konceptualnih del (Pogovori, Prazno predavanje). Leta 2001 je kot gostujoči profesor en semester predaval na Indiana University of Pennsylvania, Indiana, Pennsylvania, ZDA. Leta 1997 je predstavljal Slovenijo na Beneškem bienalu; leta 1995 je na povabilo kustosa Renéja Blocka razstavljal na 4. mednarodnem Istanbulskem bienalu. Je prejemnik nagrade Zlata ptica za področje vizualnih umetnosti (2010) in Jakopičeve nagrade (2014).
Med osebnimi razstavami je bila doslej največja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova spomladi leta 2013. Barši je poleg omenjenih razstav v kontekstu Moderne galerije razstavljal tudi na 24. mednarodnem grafičnem bienalu (2001), v sklopu projekta Neobičajne dvojice v Celju (2001), na razstavi Walking (2001) in Pogovarjanja (2006) v Škucu, na trienalih sodobne slovenske umetnosti U3 (1997, 2010), na skupinskih razstavah 7 grehov (Moderna galerija, 2004/2005) in Oscilacije: 30 dni zvoka (Mala galerija, 2005), Kako misliti partizansko umetnost, Mala galerija, Ljubljana (skupaj z Lidijo Radojevič, Tanjo Velagič, Miklavžem Komeljem) (2009), Jože Barši. Close Reading, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana (2007); Prepovedana smrt, Galerija sodobne umetnosti, Celje (2009); Slovnica svobode. Arteast 2000+, Muzej sodobne umetnosti Garage, Moskva (2015); Vmesna postaja 1 : 1, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2014); 54. Oktobarski salon, Beograd, Srbija (2013); Sedanjost in prisotnost – ponovitev 1 in 2, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2012); ter na številnih drugih mednarodnih in domačih razstavah, rezidencah, seminarjih in konferencah, mdr. v Linzu (2008); v Belfastu (FlaxArt Studios, Severna Irska, dvomesečna rezidenca, predavanje, 2008); v Berlinu (2009).
Marijan Zlobec