Za kulturni dan so v Prešernovem gledališču vselej pripravili bogati kulturni program, tudi zato, ker gledališče nosi ime največjega slovenskega pesnika. Letos bodo dogodke prvič preselili na splet. Prek spleta že zdaj lahko spremljate Čas za POEZIJO: PREŠEREN, Prešernovci interpretirajo pesmi Franceta Prešerna. Posnetke z gledalci delijo trikrat na teden in pripravljajo kar osemnajst interpretacij.
Kulturni dan, 8. februarja, 2021, bodo slavnostno odprli ob 11. uri z recitacijo Zdravljice v izvedbi igralskega ansambla, ki jo bodo posneli prek zooma.
Tudi pogovore s Prešernovimi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada Shod muz na kranjskem Parnasi 2021, ki jih vodi publicistka Patricija Maličev, organizira Galerija Prešernovih nagrajencev in so jih tradicionalno gostili v Prešernovem gledališču, si boste tokrat lahko ogledali prek spleta ob 17.uri.
Ob 19. uri bodo predvajali posnetek predstave Nede R. Bric DR. PREŠEREN, ki je bila premierno uprizorjena 13. in 14. decembra 2019 in nam približa Franceta Prešerna skozi oči bližnjih mu žensk.
Uprizoritev Dr. Prešeren v avtorstvu in režiji Nede R. Bric je mnogoplastno dokumentarno dramsko besedilo, ki se dogaja na težko določljivi meji med resničnim in fikcijskim. Dramsko pripoved sestavlja pet delov, vodijo pa jo ženske iz Prešernovega življenja. V hkratnosti časov, krajev in dogodkov, predstavljenih iz več zornih kotov se gradi pripoved pesnikovega življenja, ki se poskuša izmuzniti iz polja naših predsodkov. Protagonistke Ernestina Jelovšek, pesnikovi sestri Katra in Lenka, Ana Jelovšek in Julija Primic se vzpostavljajo glede na svoj odnos do pesnika in ga predstavijo v drugačni luči kot ga danes vidi splošno mnenje. Njihova stališča se dopolnujejo, si nasprotujejo in oblikujejo celoto pesnika in družbe. Uprizoritev prinaša osvežen pogled na Franceta Prešerna, ki se oddaljuje od ustaljenega pogleda nanj.
Posnetek bo na voljo na kanalu YouTube Prešernovo gledališče Kranj samo v času trajanja predstave.
Dolžina predstave: 105 minut, brez odmora.
Režija Neda R. Bric, dramaturg Rok Andres, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, avtor glasbe Damir Avdić, avtorica videa Pila Rusjan, lektorica Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe Nejc Plevnik, oblikovalec maske Matej Pajntar.
Igrajo: Ernestina Jelovšek Vesna Slapar, Katra Prešeren (Julijina mati, Anina mati) Darja Reichman, Ana Jelovšek (Lenka Prešeren) Vesna Pernarčič, Prešeren starejši (Oče) Peter Musevski (1965 – 2020), Prešeren mlajši Blaž Setnikar, Matija Čop (Pripovedovalec 1) Miha Rodman, Andrej Smole (Pripovedovalec 2) Aljoša Trnovšek, Julija Primic (Mati) Nataša Keser k. g./Lara Fortuna k. g., Prešeren starejši (Oče) Aleš Valič k. g., ki bo igral na odru v posnetku namesto žal že pokojnega, a vseeno omenjenega premiernega igralca Musevskega.
Neda R. Bric je poznana kot pretanjena upodobljevalka življenjskih zgodb znanih Slovencev (spomnimo se samo predstave Eda – zgodba bratov Rusjan, ki je gostovala na Tednu slovenske drame, ter predstave Nora Gregor – skriti kontinent spomina). V Šempetru pri Gorici rojena igralka in režiserka ves čas sodi v vitalno jedro igralskega ansambla SMG, v katerem se je zaposlila takoj po končanem študiju dramske igre na AGRFT, a kot neugnana in z mediteransko energijo prežeta osebnost išče še druge poti izražanj, bodisi v neinstitucionalnih gledališčih bodisi kot ustvarjalka lastnih projektov; sodelovala je v več kot desetih filmih. Med letoma 2014 in 2016 je bila v. d. direktorja SNG Nova Gorica. Magistrski študij režije je uspešno končala s predstavo Eda – zgodba bratov Rusjan. Odtlej redno režira, praviloma po svojih dramskih predlogah; tako je 2018 za Prešernovo gledališče napisala in režirala Zrno soli, mednarodni projekt je nastal v koprodukciji z Narodnim gledališčem Tuzla.
Ob 21. uri pa sledi še posnetek sodobne drame Gorana Vojnovića RAJZEFIBER, ki je bila premierno uprizorjena 14. septembra 2019 in je nastala v koprodukciji med Prešernovim gledališčem Kranj in Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. Posnetek bo na voljo na kanalu YouTube Prešernovo gledališče Kranj samo v času trajanja predstave.
Rajzefiber spaja duh časa liberalnega sveta, ki se pretvarja, da teži k solidarnosti in človekoljubju, hkrati pa nas na vsakem koraku odmika od tega.
Saša je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanjo mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Čeprav je Sašu skrb za mamo odveč, mu služi kot idealen izgovor, zakaj se ne more pridružiti punci, ki je odšla na študij v London. Teden se raztegne v mesec in njegov odhod v tujino se vedno bolj oddaljuje. Sanje o boljšem življenju v tujini se hitro razblinijo z njegovim spoznanjem, da bo tam za vedno tujec, da je tujina svet izločencev, svet tesnobe, osamljenosti in neprilagojenosti, kjer ne bo nikomur več pripadal.
Skozi različne življenjske zgodbe se razkrivajo odnosi v družini in med prijatelji. Ljubezen je včasih samo izgovor za nezrelost in neodločnost, dobrodelnost pa drugo ime za sebičnost in izgovor, zakaj se ne moremo soočiti z lastnimi težavami. Kaj se zgodi, ko se naš teoretični ali celo praktični aktivizem postavi pod vprašaj? Kaj bo, če se sami znajdemo v položaju, ko moramo sprejeti odločitve in ko nekaj, kar nam je tuje, postane naša sedanjost in stvarnost?
Režija Anica Tomić, dramaturginja Jelena Solarić, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Nenad Kovačić, oblikovalec svetlobe Deni Šesnić, oblikovalec in avtor videoprojekcije Luka Dekleva, lektor Jože Volk, oblikovalec maske Matej Pajntar, asistentka kostumografke Bernarda Popelar Lesjak. Prešernovo gledališče se za sodelovanje zahvaljuje še Ladi Petrovski Ternovšek, Bojanu Vojnoviću, Danijelu Maodušu in Valdemaru Kušanu.
Igrajo: Saša Aljoša Ternovšek, Igor Miha Rodman, Mama Lučka Počkaj, Daša Tanja Potočnik, Amina Lina Akif, Nuri Ciril Roblek k.g./Tarek Rashid.
Režiserka Anica Tomić je eno najvidnejših hrvaških režiserskih imen, deluje pa tudi kot filmska in gledališka igralka. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in hrvaških študij na Filozofski fakulteti v Zagrebu ter iz gledališke režije in radia na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Bila je štipendistka na šoli Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten in preživela semester na IUP – University of Pennsylvania, ZDA. Je ustanoviteljica amaterske gledališke skupine Theater de femmes, ki je delovala med letoma 1995 in 2003. Za svoje delo je prejela več nagrad: zlato žar ptico – za avtorski projekt Ana i Mia (2011), Ded i repa (2013) ter predstavo Moj razred 2b (2019); nagrado hrvaških igralcev – za dramo Ovo bi mogla bit moja ulica (2011); nagrado Jurislava Korenića za najboljšega mladega režiserja za predstavo Menažerija (2011).
Dolžina predstave: 75 minut, brez odmora. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec