Po dveh letih raziskovalnega dela in stotisočih prelistanih časopisnih in revijalnih strani je razstava Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža pripravljena na ogled. Po zadnjih napovedih bo odprtje razstave v torek, 26. januarja, ko bodo vrata Galerije Jakopič odprli za obiskovalce – da bodo lahko ponovno vsi skupaj »na isti strani«. Ogled bo mogoč v skladu s priporočili NIJZ. Ob razstavi bo izšlo več katalogov, ki bodo predstavljeni sukcesivno. Kuratorji razstave: Marija Skočir, dr. Ilija Tomanić Trivundža, Julija Hoda, kuratorska pomoč: Nika Perne, Janja Buzečan, avtorji projekta: Marija Skočir (Muzej in galerije mesta Ljubljane), dr. Ilija Tomanić Trivundža (Fakulteta za družbene vede UL), dr. Jan Babnik (Membrana), strokovni sodelavci: Julija Hoda, Nika Perne, dr. Blaž Vurnik. Razstava je nastala v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede UL in Membrana, zavod za raziskovalno, izobraževalno in kulturno dejavnost.
Na drugi strani je rezultat interdisciplinarnega pogleda na reportažno fotografijo skozi perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Četudi ponuja pregled različnih vrst reportažne fotografije in načinov njihove umestitve v tiskane in kasneje elektronske medije, se razstava zavestno zamejuje na podrobnejšo obravnavo izrazno najbolj dovršene vrste reportažne fotografije – fotoreportaže.
Fotoreportaža je vselej spoj vizualne in besedilne pripovedi, zato velik del predstavljenega gradiva niso posamične fotografije, temveč končne predstavitve fotoreportaž v obliki, v kateri stopajo pred bralce. Iz nje je moč razbrati avtorjev pristop, njegovo sposobnost in (uredniško omejeno) možnost vizualnega pripovedovanja zgodb ter razmerje med fotografijo in besedilom. Zato ne izpostavljajo zgolj vizualne kakovosti posamičnih fotografij in jih ne obravnavajo kot umetniške artefakte – četudi številne to vrednost neizpodbitno imajo – temveč predstavljajo fotoreportažo kot vizualno pripoved, odvisno od vrste dejavnikov, ki vplivajo na vidnost fotoreporterjevega dela: uredniških odločitev, ekonomskih dejavnikov, medijske krajine, tehničnih zmožnosti reprodukcije ter ne nazadnje recepcije bralstva, ki fotoreportažo sprejema in njene podobe zapisuje v družbeni vizualni spomin.
Na drugi strani izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev, in ne zgolj iz predstavitve rezultatov njihovega dela, interpretiranih skozi akademske ali muzealske oči. Fotoreporterji so, tako po lastnih pričevanjih kot po ugotovitvah iz literature, s svojim delom bolj ali manj vedno “na drugi strani”. Dober fotoreporter je tisti, ki je na drugi strani objektiva v primerjavi s svojim subjektom; je tisti, ki poskuša z lastnim videnjem situacije predstaviti drugo, vizualno plat zgodbe, saj ne želi biti zgolj ilustrator novinarskega besedila. V družbenem smislu predstavlja s svojimi fotografijami drugo, morda dotlej nevideno ali neznano plat določenega dogajanja. Pri svojem vsakdanjem delu se znotraj uredniške politike pogosto počuti postavljenega na drugo stran, na nasprotni breg interesov, ki to politiko usmerjajo. Pripovedna moč vizualne podobe je v primerjavi z besedilno pogosto zapostavljena, komercialne vsebine dobijo prednost pred tistimi, ki sporočajo po fotoreporterjevi presoji družbeno pomembne vsebine. V slovenskem jeziku imamo pri naslovu projekta srečo tudi s tem, da lahko razmišljamo, kolikokrat je močna fotografija izrinjena s prve strani časopisa, potisnjena na drugo stran, z vidika pomembnosti v drugi plan.
Trije obsežni tematski sklopi, Identiteta, Moč in Vsakdanje, predstavljajo vsebinska polja pregledanega gradiva, prepletajo časovnice dogodkov in okoliščin, ki so na produkcijo fotoreportaže vplivale in jo pogosto pogojevale. To produkcijo kot avtorji zastopajo vsakokratni fotoreporterji, naj bodo zaposleni v uredništvih ali samostojni, »svobodni« sodelavci. Kot odločevalci o tem, kaj od tistega, kar je fotoreporter ustvaril, bo dejansko doživelo svojo reprezentacijo in doseglo publiko, pa so predstavljeni časopisi in revije, ki so v našem prostoru – vsaj v določenih zgodovinskih obdobjih – dovolj dobro razumeli moč fotoreportaže, da so ji tudi namenili prostor na svojih straneh. Trije vsebinski sklopi se bodo skozi celotno trajanje razstave izmenjali v tretjem delu postavitve, medtem ko prva dva tvorita njen stalni vsebinski okvir.
Po vključevanju strokovnjakov s številnih področij, pregledih muzejskih in arhivskih zbirk ter intervjujih s fotoreporterji, uredniki in tistimi, ki zmorejo iz prve roke postreči z dejstvi o delu na tem področju, upajo, da so zasnovali platformo, ki je drugačna od dosedanjih pregledov zgodovine fotografije ali posameznih fotografskih zvrsti – in ki predvsem odpira številne možnosti nadaljnjega raziskovanja, razmisleka in diskusije.
Tempu menjave tematskih sklopov Identiteta, Moč in Vsakdanje bodo sledili izidi štirih delov spremljevalne publikacije, ki je zasnovana kot hibrid znanstvenega zbornika in kataloga. V njem so zgodovinarji, sociologi, kulturni antropologi, umetnostni zgodovinarji … in ne nazadnje fotoreporterji osvetlili nekatere strokovne vidike, povezane s posameznim sklopom in njegovo reprezentativno zastopanostjo v fotoreportažah.
Sklop 1 – Identiteta: 19. 1.–28. 2. 2021 (razstava je že postavljena)
Sklop 2 – Moč: 2. 3.–18. 4. 2021
Sklop 3 – Vsakdanje: 20. 4.–19. 6. 2021
Predstavitev posameznih delov publikacije (v Galeriji Jakopič ali virtualno)
Uvod, Identiteta: 23. 2. 2021 ob 18. uri
Moč: 23. 3. 2021 ob 18. uri
Vsakdanje: 20. 4. 2021 ob 18. uri
Ostale dogodke spremljevalnega programa bodo zaradi nestabilnih časov napovedovali sproti. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec