Antropologija med štirimi stenami. Spoznavanje družbe in sebe med pandemijo

Založba ZRC je predstavila prav posebno knjigo Dana Podjeda Antropologija med štirimi stenami. Spoznavanje družbe in sebe med pandemijo. Njen izdajatelj je Inštitut za slovensko narodopisje. Spremno besedo je napisala Vesna Milek, ki se je medtem z avtorjem javno pogovarjala v Atriju ZRC. Spričo pandemije covida 19 pa je knjiga že doslej naletela na velik odziv v javnosti s številnimi predstavitvi in pogovori. Če pa mislite, da je to znanstveno delo, se motite. To je knjiga za razvedrilo in dobro voljo, da ne rečem povečanje optimizma (na precej samovšečniški način).

Antropolog dr. Dan Podjed je znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju trajnostnih izdelkov in storitev po meri ljudi. Med letoma 2010 in 2018 je bil vodja Mreže za aplikativno antropologijo Evropskega združenja socialnih antropologov, od leta 2018 pa je njen izvršni svetovalec. V okviru te mreže je leta 2013 zasnoval mednarodni simpozij Zakaj svet potrebuje antropologe (Why the World Needs Anthropologists) in vodil njegovo organizacijo do leta 2018.

Leta 2019 je izdal odmevno knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je širši javnosti predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covid-19.

Kaj se zgodi, če antropolog obtiči med štirimi stenami? Koga naj raziskuje v osami? Knjiga predstavi zagate »profesionalnega voajerja«, ki je med pandemijo začel opazovati sebe in svoje bližnje ter zapise objavljati po spletu. Tako je nastal nenavaden dialog med opazovalcem, ki se je prelevil v razkazovalca, in družbo, ki je spremljala in komentirala njegove čudne navade: od razkuževanja nakupljene hrane in tuširanja steklenic do zalezovanja ptic, ki so se naselile na opustelem igrišču. Je čuden on – ali smo čudni mi? (Iz predstavitve knjige)

Avtor v Zahvali predstavi “naravo” svoje knjige, v kateri gre za dialog med lastnimi objavami na spletu in sprotnimi odmevi ali komentarji bralcev, pri čemer pa je slednje lahko vprašljivo, saj ne vemo, kdo je kaj komentiral, ali je objavljeno vse in na adekvaten način. Namreč manjka identifikacijska poštenost, ki jo FB vsaj pri pravih profilih, ne hote lažnih, da lažje psuješ in se pri tem skriješ, ima in pitem komentiraš in polemiziraš večinoma z ljudmi, ki jih osebno poznaš, nekatere seveda zelo dobro in dolgop. Tu pa tega ni in zato Antropologija med štirimi stenami trpi.

Naslovnica

V Predgovoru. Zastoju Podjed napove svoj medijski pohod ali sopotovanje s pandemijo na dnevniško – kronološki način. Odpira mnoge probleme, ki se v družini z dvema otrokoma očitno pokažejo kot težavnejši kot bi smeli biti. Kot je razvidno iz oznak, je z zapisovanjem začel peti dan karantene. Vsakemu dnevu je dal svoj naslov:

5. dan karantene: Jezdeci apokalipse

6. dan karantene: Golo sonce nad jeklenimi votlinami
7. dan karantene: Sveža zemlja
 8. dan karantene: Dolgčas in inovativnost
 9. dan karantene: S toaletnim papirjem proti covid-19
10. dan karantene: Telesne tehnike med pandemijo
11. dan karantene: Ljudem vstop prepovedan!

12. dan karantene: Žiuvljenje je igra
13. dan karantene: Ves svet je oder
14. dan karantene: Mlečni zombiji!
15. dan karantene: Tuširanje steklenic
16. dan karantene: Nadzor v kroksicah
17. dan karantene: Osem nasvetov za ohranitev zdrave pameti v družini
18. dan karantene: Kužne novice
19. dan karantene: Ljubezen v času karantene
20. dan karantene: Minutka
21. dan karantene: Svet čez pet let
22. dan karantene: Maček brez meja
23. dan karantene: 23 dni samote
24. dan karantene: Narastek

25. dan karantene: Junakova pot v trgovino
26. dan karantene: Vrhunske navade v usranem času
27. dan karantene: Pavza
28. dan karantene: Potovanje
29. dan karantene: Čas za umirjen premislek o odpadkih
30. dan karantene: Aleluja!
31. dan karantene: Kava in knjige
32. dan karantene: Smeh je pol zdravja
33. dan karantene: Dr. Google
34. dan karantene: Sprosti se!
35. dan karantene: 7 x 8 = ?

36. dan karantene: Konec vojne

Dr. Dan Podjed je hitro opazil enkratno priložnost za lastno promocijo in pri tem po svoje predstavil, da ne rečem zlorabil še svojo ženo in oba majhna otroka, ki pa sta že toliko stara, da sama uporabljata internet. Torej v nekem smislu idealno okolje za še druge primerjalne “identifikacije”, kot so opazovanje vedenja zakoncev in otrok. Dnevi so oštevilčeni, niso pa datumski, tako kot so Dnevniki Edvarda Kocbeka. Podjed je zvit, da ne rečem manipulator, saj se hitro pokaže, da ga covid 19 v pravem, zaresnem, svetovnem tragičnem in zdravstvenem smislu ne zanima kaj dosti. Iz teh dnevnikov ne izvemo tako rekoč nič “pandemičnega”, nič komentatorskega, empatičnega, zaskrbljujočega, svetovalnega, napadalnega, dialoškega z vsakršnimi političnimi in zdravstvenimi ukrepi. Podjed je v bistvu samovšečni larpurlatist. Piše neumnosti, kot na primer: “Z ženo spiva v ločenih spalnicah – pa ne zato, ker bi se bala okužbe, temveč zato, da se čim bolje naspiva. Ona je namreč šibkega spanca, jaz pa v spanju menda godrnjam, tu in tam po nepreverjenih govoricah smrčim ter občasno celo vpijem (verjetno zaradi prepogostega poslušanja postapokaliptičnih zgodb), kar jo vsakič zbudi. Naspana starša sta v našem primeru ključ do uspeha, ločeno spanje pa pri tem pomaga.”

Podjedu gre za pet minut slave, in glede na drugi val pandemije, o katerem se avtorju le sanja, saj ga nekje sicer omenja, vsa njegova knjiga zastari, še predno jo bralec prebere do konca. Hitro nastala “kovidska literatura” je že s slovenskimi avtorji večplastna, od reportažne (Janko Petrovec – Karantena. Rim), literarno refleksivne (Tomaž Grušovnik – Karantenozofija: razmišljanja o pandemiji), kriminalno romaneskne (Tadej Golob – Virus) in filozofske (Renata Salecl – Človek človeku virus) do fejsbukovske oziroma blogovske (Dan Podjed). Dolgoročno vsi padejo, pa ne zaradi koronavirusa. Tek na sto metrov kajpada ni literatura, še manj znanost. Je pa Podjed “pogruntal”, da ima kot antropolog svoje “šanse”. Je pa kar duhovit ali se vsaj trudi biti tak.

V spremni besedi Nastanek novega človeka Vesna Milek razmišlja o že pri avtorju izpostavljeni dilemi; kakšen bo človek oziroma svet po pandemiji, ali bomo ločevali obdobje pred od po koronavirusu ? Se je z globalno epidemijo začelo novo štetje ? To se bo videlo precej kasneje, vendar pa Milek že sedaj ugotavlja, da so bili njegovi zapisi na blogu, sedaj povezani v knjigo, dejansko znanstveni, intelektualni resničnostni šov, brez kamere, ki se “bere kot napeta nadaljevanka”. Dan Podjed se je tako dal na razpolago, kot žrtveno jagnje znanosti, njegova zasebnost, najbolj iskana dobrina v tem digitalnem svetu, je v imenu antropološke analize na voljo vsem, ugotavlja Milek. Na Podjedov izziv, naj še sama kaj napiše o svojem doživljanju karantene, je to storila. Seveda je velika razlika, ali pandemijo doživljaš doma ali na sprehodu na Rožnik, ali star, betežen, zaprt v kakem DSO, kjer sosedi, novi domski prijatelji, umirajo dan za dnem, ali kje v svoji prijetni, morda intimni družbi.

Milek pravi, da smo se “med karanteno znašli tam, kjer nas je nekdo želel imeti, vsak v svoji celici, iz katere nismo smeli, nadzorovani s pametnimi napravami, s pomočjo katerih so nas opazovali in poslušali nadzorniki in se odločali, ali smo pridni.” Ta trditev je seveda zgrešena, saj ni resnična in iskanje “zaledja v Orwellu” nima dokazne vrednosti. Milek je vendarle, poleg predhodnega dr. Dana Podjeda, precej naivna in ni analizirala dejanskega položaja pandemije po svetu in državne ukrepe povsod, kjer se je covid 19 pojavil.

Seveda je v pandemiji treba imeti določen nadzor, zlasti nad dokazano okuženimi, ki lahko brez sramu in odgovornosti kužijo naprej, kar je glavni krivec, da se je pandemija razlezla že v 218 držav po vsem svetu. Žrtev kajpada ne bo resnica, ampak ljudje. Zato so pametne in odgovorne države uvedle zaporne kazni za zavestno kršenje omejitev, če si dokazano bolan, mi pa se najraje sklicujemo na demokracijo. Pandemija je nastala zaradi razno raznih sleparij po vseh državah, a tega ne preberemo nikjer.

Dr. Dan Podjed in Vesna Milek z njim se ne zavedata, da sta se ujela v past, ki sta si jo publicistično precej “prehitevalno” postavila sama. Knjiga je nastala še pred drugim valom pandemije koronavirusa, ko je bilo v Sloveniji na začetku septembra le okrog 110 smrtnih žrtev, danes pa okrog 2850. Po njunem, so se naši nadzorniki odločili, da nismo bili pridni in so nas kaznovali. Še huje, kaznujejo nas vedno bolj.

https://marijanzlobec.wordpress.com/2019/05/06/zakaj-se-vse-vec-razkazujemo-in-opazujemo/

Marijan Zlobec