Založba ZRC je v zadnjem obdobju izdala kar dve znanstveni monografiji, ki predstavljata arheološko raziskovanje na Mostu na Soči oziroma v širši okolici. Najprej so izdali knjigo Železnodobno naselje Most na Soči, avtorjev Janeza Dularja in Draga Svoljšaka (in še drugih sodelavcev), pred kratkim pa preko spletne platforme Zoom predstavili še knjigo Most na Soči Arheološke raziskave v letih 2000 – 2016 na levem bregu Idrijce. Kot avtor je podpisan mag. Miha Mlinar. Knjigi sta izšli v zbirki Opera Instituti Archeologici Sloveniae kot 33 in 43 zvezek, prva leta 2016, druga letos. Obe knjigi sta dvojezični; v slovenščini in angleščini, prva še v italijanščini. Izdajatelj knjig je Inštitut za arheologijo. Že leta 2008 pa je izšel Arheološki vestnik Zaščitne arheološke raziskave na Mostu na Soči leta 2001.
Most na Soči je ključno in najbolje raziskano arheološko najdišče v Zgornjem Posočju. Njegovo bogato preteklost že več kot poldrugo stoletje razkrivajo naključna odkritja in strokovna izkopavanja tako naselbinskih ostankov iz bronaste, železne in rimske dobe kot tudi pripadajočih grobišč.V tej knjigi so predstavljena novejša odkritja na levem bregu Idrijce, kjer je že od konca 19. stoletja znano obsežno grobišče iz železne dobe. Na njegovem severnem obrobju je bilo z izkopavanji Tolminskega muzeja v letih 2000–2016 na treh lokacijah – Pucarjev rob, Repelc in Lipičarjev vrt – odkritih skupaj 88 grobov. Največ jih je iz železne dobe, vmes je bilo tudi ducat grobov iz rimske dobe in en iz zgodnjega srednjega veka. V njihovi neposredni bližini so bili odkriti še sočasna žganinska jama in kamnit zidec, pod njimi pa naselbinski ostanki iz pozne bronaste dobe.
Vsebina knjige je razdeljena v več sklopov. Najobsežnejši je prvi del, ki zajema arheološko analizo topografskih in stratigrafskih podatkov, opise grobov in pridatkov ter drugih ostalin. Sledi ovrednotenje najdb s tipološkega in kronološkega ter kulturnega vidika. Podana sta še časovno sosledje pokopavanja na posameznih lokacijah in interpretacija drugih ostalin. V zaključku so izpostavljene razlike in spremembe v načinu pokopa in grobnem kultu, importi iz drugih kulturnih provinc in povezave z njimi, ovrednoten je tudi pomen teh raziskav in novosti, ki dopolnjujejo arheološko sliko tega kraja.
Arheološkemu delu sledijo v drugem sklopu prispevki o odkritih organskih ostankih. Antropološka analiza kostnih ostankov iz grobov z opredelitvami starosti in spola pokopanih oseb dopolnjuje arheološka dognanja. Podrobno so obravnavani tudi živalski ostanki ter možne interpretacije njihove simbolne vloge v grobnem kultu in žgalnodaritvenih obredjih. Vključene so še arheobotanične raziskave s primerjavo makrobotaničnih ostankov z izbranih najdiščih posoške železnodobne skupnosti ter ugotavljanje izkoriščanja tedanjega naravnega okolja.
V zadnjem delu knjige so na 72 tablah grafično prikazani grobovi in najdbe.
Mag. Miha Mlinar za Zoomu
Mag. Miha Mlinar je arheolog, rojen je bil leta 1971 na Mostu na Soči, kjer živi še danes. Po gimnaziji v Tolminu se je odločil za študij arheologije, ki ga je končal na Filozofki fakulteti v Ljubljani leta 1999 z diplomsko nalogo Vipavska dolina v prazgodovini. Svojo pot je nadaljeval s podiplomskim študijem, ki ga je končal leta 2008 z magistrsko nalogo Most na Soči -Sv. Lucija: izkopavanja na grobišču med leti 2000 in 2002. Zaposlen je v Tolminskem muzeju kot kustos za področje arheologije in od leta 2010 kot muzejski svetovalec. Ukvarja se predvsem s problematiko železnodobnih kultur in arheologijo Posočja. Je avtor kulturnozgodovinske poti Čez Most po modrost na Mostu na Soči ter avtor oziroma soavtor številnih arheoloških razstav, med njimi arheološkega dela stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju. Objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke v domačih in tujih publikacijah.
Železnodobno naselje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe (prva knjiga, leta 2016)
Most na Soči sodi med najpomembnejša prazgodovinska najdišča Evrope. Znano je postalo zlasti po veliki nekropoli iz starejše železne dobe, ki so jo raziskovali ob koncu devetnajstega stoletja in na kateri so izkopali čez 6000 grobov.
Hiter razvoj kraja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vzpodbudil ponovna arheološka izkopavanja. Trajala so enajst let, v tem času pa je bilo na območju današnje vasi temeljito raziskano eno najpomembnejših železnodobnih naselij ne le pri nas temveč tudi na širšem jugovzhodnoalpskem prostoru.
Na začetku monografije je podan geografski oris kraja, temu pa sledi izčrpna zgodovina raziskovanj, ki ji je dodan seznam dosedanjih objav.
V osrednjem delu knjige so predstavljeni gradbeni izvidi šestintridesetih hiš, ki so bile odkrite v vzhodnem predelu današnjega Mosta na Soči.
Besedilo spremlja 229 načrtov in fotografij, ki odlično dopolnjujejo detajlne opise objektov.
V zadnjem delu monografije je na sto tablah predstavljeno drobno gradivo, ki je bilo najdeno v stavbah.
To je doslej najobsežnejša objava kakega železnodobnega naselja, ki daje povsem nova spoznanja o bivalni kulturni železnodobnega človeka na območju Caput Adriae oziroma jugovzhodnih Alp. Iz številnih podatkov, dobljenih z izkopavanji, je bilo moč rekonstruirati tlorisno zasnovo naselja, način gradnje hiš in številne tehnične detajle. Ugotovljeno je bilo, kako so bili zgrajeni drenažni zidovi, škarpe in temelji, pa tudi kakšni so bili podi, lesene konstrukcije sten, odtočni jarki in jame, v katerih so se odvijali različni proizvodni procesi (npr. metalurgija, lončarstvo).
Arheološki muzej Most na Soči
Med drobnim gradivom prevladuje seveda lončenina, vendar pa so bili odkriti tudi številni kamniti, koščeni in kovinski predmeti. Slednji so še posebej pomembni, saj je moč z njimi natančno datirati objekte, hkrati pa kažejo na visoko tehnološko znanje takratnih obrtnikov.
Kot avtorji prispevkov oziroma razprav ter kot prevajalci so podpisani Janez Dular, Sneža Hvala Tecco, Andreja Maver, Drago Svoljšak, Slavko Ciglenečki in Ivan Šprajc. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec