Prešernov nagrajenec Feri Lainšček že razprodan


Slovenski pisatelj Feri Lainšček je v zadnjem mesecu verjetno najbolj bran naš pisatelj. Potem ko je bilo objavljeno, da je dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2021, se je zanimanje za njegove knjige skokovito povečalo. Še pred izglasovanjem Prešernove nagrade med 15 člani Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki za kandidate strokovnih komisij glasujejo na tajnem odločanju in je za Prešernovo nagrado potrebno dobiti najmanj 10 glasov, sicer nagrajenca ni, je pri Beletrini izdal svoj zadnji roman Kurji pastir. Včeraj sem izvedel, da je roman že razprodan; na voljo ni več nobenega izvoda, bo pa ponatis izšel že v januarju, vsekakor pa še pred slovenskim kulturnim praznikom 8. februarja.

Feri Lainšček, foto Wikipedija

Lainščka ne moramo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. O vsem tem se lahko prepričate na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek

Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša ter večernico za zbirko pravljic Mislice. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc).

Prešernov nagrajenec

Leta 1981 je začel pisati poezijo. Zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah – od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti – so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu Petelinji zajtrk), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju.

Naslovnica

Feri Lainšček z romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jim je bil priča na neki nedoumljivi način, kot je na primer odločanje staršev o tem, kako ga bosta poimenovala, pa o tem, kako je potekalo njegovo rojstvo ali kakšne težave je imela mama pri začetnem dojenju.

»Prepričan sem, da v zgodnjem otroštvu dobimo nekakšna nevidna očala, ki nam potem celo življenje barvajo pogled na svet. V tem oziru je morda veliko tistega, kar sem doslej ustvaril, že zaznamovano z mojimi izkušnjami v daljni preteklosti. A Kurji pastir je ob vsem tem gotovo knjiga, ki jo pisatelj piše le enkrat v življenju. V tem romanu sem se namreč namenoma vračal v svoje zgodnje otroštvo. Zanimalo me je, kaj vse se mi je takrat res dogajalo, kako je morda vplivalo name in kakšna so torej lahko ta nevidna očala, ki sem jih takrat dobil,« pojasnjuje avtor, ki se je uveljavil z deli, kot so Petelinji zajtrkLočil bom peno od valov, Ki jo je megla prinesla in Muriša, tokrat pa se podpisuje pod presenetljivo knjigo, ki jo je ustvaril s prav posebno tehniko. »Pomagal sem si z metodo aktivne imaginacije, ki jo je C. G. Jung sicer razvijal v psihoterapevtske namene, sam pa sem jo sčasoma preoblikoval v svoj ustvarjalni postopek. To mi je omogočilo, da sem med snovanjem tega romana v sanjah veliko časa preživel z očetom in mamo, ki sta seveda že pokojna. Pa tudi z mnogimi drugimi protagonisti sem se pravzaprav družil na tak način. Znašel sem se na nekakšnih sprehajališčih za vračanje, kjer se mi je postopoma razkrivalo tudi veliko tistega, česar se doslej nisem spominjal ali pa sem morda potlačil. Tudi zato je roman Kurji pastir dobil podnaslov Prva knjiga, saj nameravam napisati še Drugo in Tretjo.«

Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom, kot to počne Feri Lainšček, ujeti na papir. Z značilno avtorsko govorico, ki je tokrat še posebej zaznamovana z lastno izkušnjo, ustvari vzdušje bivanja in odraščanja v hiši iz ilovice in pokrite s slamo, ki je imela »le tri bivalne prostore, s spodnje strani pa se je nanjo naslanjal še lesen napušč z drvarnico, svinjakom in kurnikom.« Način, kako se vživi v mater in očeta, ki rojstvo otroka doživljata vsak po svoje, je neverjeten, in priča o globoki povezavi s preteklostjo, ki bo zdaj za vedno ostala živa med platnicami Kurjega pastirja.

Prve kritike knjige so pisatelja Ferija Lainščka označile kot magičnega realista. V Bukli je bil s pisateljem objavljen intervju.

https://www.bukla.si/pic/page/Bukla%20-%20naslovnice/Bukla-157.pdf

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja