Založba ZRC deluje tudi v času epidemije novega koronavirusa, tako kot druge slovenske založbe v matični domovini ter v zamejstvu, še posebej v Italiji in Avstriji, uporabljajo spletne platforme za prodajo knjig, pa tudi za njihovo predstavitev in informiranje o novostih. Upajmo le, da se bodo odprle tudi knjigarne, vsaj za določeno ali omejeno število obiskovalcev in kupcev, tako kot v drugih trgovinah. Zakaj bi bile knjigarne za okužbo “nevarnejše” ? Nisem opazil, da bi založbe glasno opozarjale na svoje probleme in zahtevale odprtje knjigarn.
Daniela Ribeiro na Zoomu
Založba ZRC je nazadnje predstavila na Zoomu dve knjigi v angleščini.
Bela krajina. Sustainability in a Karst Landscape
Knjiga o Beli krajini je izšla v zbirki CAPACities 5, izdajatelj je Geografski inštitut Antona Melika, avtorica pa Daniela Ribeiro.
Ribeiro je portugalskega porekla. Študirala je na univerzi v mestu Vila Real. Magistrirala iz znanosti o okolju je na Univerzi v Novi Gorici in doktorirala iz varstva okolja v Ljubljani. Njena raziskovalna področja so varstvo okolja, trajnostni razvoj, dinamika rabe zemljišč, trajnost pokrajine, pokrajinska ekologija, ekosistemske storitve in geografski informacijski sistemi. Je članica mednarodna zveze za pokrajinsko ekologijo – IALE, članica interdisciplinarna skupina o ekosistemskih storitev – INTERECOS ZRC SAZU, članica vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije – Eastern Alpine and Dinaric Society for Vegetation Ecology in članica Order of Engineers (regulativni organ za izdajanje dovoljenj za poklic inženirja na Portugalskem). Kot raziskovalka mednarodnih razsežnosti v zadnjih desetih letih predava po svetu in piše v angleščini, tako kot je izšlo že doslej v angleščioni že več knjig o sami Sloveniji (tudi kot zborniki s soavtorji). Trenutno se ukvarja s tremi raziskovalnimi programi in temami: Geografija Slovenije – nacionalni raziskovalni program, Trajnostno upravljanje pokrajin: od teorije k praksi, SMART – MR in Usklajeno upravljanje in povezovanje sredozemskih mokrišč.
Daniela Ribeiro
Prva terensko delo je opravljala v Ljubljani in okolici med devetmesečno prakso na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU med letoma 2007 in 2008. Njene raziskave so bile osredotočene na širjenje invazivne rastlinske vrste Fallopia japonica. Leta 2009 je kot del njenega magistrskega študija izvajala terensko delo v Prekmurju, kjer je kartirala vzorce distribucije invazivne rastlinske vrste Robinia pseudoacacia in ovrednotila razloge za njeno širitev. Spomladi 2011 je skupaj s sodelavci iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU več mesecev kartirala habitatne tipe Bele krajine in Krasa. Zaradi te izkušnje s terenskimi delom so se njena raziskovalna zanimanja preusmerila iz posameznih vrst na raven pokrajin, ki jih je začela razumeti kot celostni koncept. Njen doktorat je bil osredotočen na vpliv pokrajinskih značilnosti na rabo zemljišč in regionalni razvoj kraških regij. Med letoma 2012 in 2016 je bila pogosto na terenu, kartirala rabo zemljišč v tem času in intervjuvala prebivalce Bele krajine. Razmerje med varstvom okolja in družbeno (človekovo) dejavnostjo je bila pri njenih raziskavah najpomembnejša prednostna naloga.
Je asistentka z doktoratom, docentka na Geografskem inštitutu Antona Melika. V Sloveniji se je naučila slovensko in v našem jeziku predava in piše. Njeno celotno ime je dr. Daniela Alkexandra Teixeira da Costa Ribeiro.
V slovenščini je bilo naslov njenega raziskovalnega projekta Vpliv pokrajinskih prvin na rabo zemljišč in regionalni razvoj kraških območij : na primeru Bele krajine. To pa je bila hkrati njena doktorska disertacija pod mentorstvom dr. Dušana Pluta. Kot je razvidno iz objave disertacije na spletu, je bila v celoti napisana v angleščini (276 strani, 66 tabel in prikazov).
Trajnostni razvoj na kraških območjih bi moral biti prilagojen posebnostim pokrajine Bele krajine, posebej njeni ranljivosti. Pravilno vrednotenje razvojnega potenciala in upravljanje s kraškimi območji je zelo pomembno za Slovenijo. V tej knjigi so predstavljene analize vpliva pokrajinskih značilnosti na rabo zemljišč in trajnostni razvoj obmejne slovenske kraške pokrajine ‒ Bele krajine. Da bi opozorili na kombinacijo
družbenih dejavnikov in naravnih razmer za celostni pogled na kraško pokrajino, je avtorica Ribeiro uporabili tri pristope:
- oceno obremenjenosti kraške pokrajine zaradi človeka,
- analizo sprememb rabe zemljišč in
- kvantitativno in kvalitativno analizo trajnostnega razvoja Bele krajine. Kraški pojavi na trajnostni razvoj
lahko vplivajo tako pozitivno kot negativno. Po mnenju lokalnih deležnikov so pozitivni učinki povezani
večinoma s turizmom, negativni učinki pa predvsem v omejenem kmetijstvu. Avtorica sklene z mislijo, da so kraški pokrajinski pojavi lahko več kot le omejevalni dejavniki, saj imajo tudi razvojni potencial.
The Letters of Count Ignaz Maria von Attems-Heiligenkreuz to his Father (1734–1738)
Knjigo pisem je pripravil izdajatelj Muzikološki inštitut pod vodstvom dr. Metode Kokole s soizdajateljema: Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja in Commission for Modern Austrian History, Vienna. Gre za internetno objavo knjige v angleščini. Sourednica je bila priznana nemška zgodovinarka Gabriele Haug – Moritz. Od leta 2004 je profesorica moderne zgodovine na Univerzi v Gradcu. Je redna članica Zgodovinske komisije na Bavarski akademiji znanosti, dopisna članica Avstrijske akademije znanosti, članica Evropske akademije…
Gabriele Haug – Moritz
Kritična in komentirana izdaja malo znanega primarnega vira iz 18. stoletja priča o značilnem kavalirskem potovanju tistega časa. To je 34 pisem, ki jih je plemeniti popotnik grof Ignaz Maria von Attems – Heiligenkreuz (Gradec, 1714 – Dunaj, 1762) v času med novembrom 1734 in decembrom 1738 poslal svojemu očetu v notranjeavstrijsko prestolnico Gradec.
Pisma so bila poslana iz Würzburga (6), Mainza (2), Manheima (1) Prage (6), Leidna (9), Haaga (1), Amsterdama (1), Bruslja (1), Pariza (2), Bologne (1), Rima (3) in Trsta (1).
Pisma se danes nahajajo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu v okviru družinskega fonda grofov Attems (Familienarchiv Attems, Briefe des Grafen Ignaz Attems, K. 19, H. 87). Ohranjena korespondenca ni le pomemben vir o Attemsovem izobraževanju temveč prinaša tudi bogastvo zgodovinskih informacij o tedanjem vsakdanu – poteh, transportu, cenah, prenočiščih, pa tudi zdravju, oblačilih, šolanju, verskih zadevah, ekonomiji, prinaša pa tudi opise najpomembnejših turističnih atrakcij ter čudes tistega časa. Nadalje pisec očetu pošilja tudi sveže novice iz političnega sveta ter mu ne pozabi poročati tudi o nekaterih obiskih glasbenih prireditev, koncertov, plesov in opernih predstav. Spletna izdaja prinaša digitalizirane originale pisem, diplomatski prepis Željka Oseta in Floriana Zeilingerja ter študije.
Na naslovnici knjige sta uporabljena portreta grofa Ignaza Marije von Attemsa (1714–1762), ki ga je naslikal Adriaen Carpentiers, datiran v Rimu 1738, in grofa Franza Dismasa von Attemsa ( 1691–1750), ki ga je naslikal Josef Digl leta 1738 (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož). Objavljen je še del pisma z dne 15. decembra v Würzburgu leta 1734.
Dr. Metoda Kokole na predstavitvi knjige ni sodelovala, ampak jo je predstavila moderatorka Agata Tomažič.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec