Zoomiranje tiskovnih konferenc kot epidemijski prelom ?


Založba ZRC je, kot sem tu že poročal, uporabila platformo Zoom za včerajšnji neposredni prenos svoje tiskovne konference s predstavitvijo novih knjig, zbornikov, publikacij v elektronski obliki. Opazni so še spodrsljaji, slaba postavitev kamere, na primer snemanje človeka s svetlobo v ozadju, odsotnost slike, malo celo ignoriranje in neudeležba. Posnetki so tehnični še slabi. Ni pa neopazno, da se je vse to vendarle začelo dogajati. Epidemija novega koronavirusa je očitno spodbudila nova ali drugačna razmišljanja o dostopnosti javnosti do dogajanja. Bolj ko se govori o uničevanju demokratičnega medijskega prostora, več je možnosti, da se ta prostor individualizira; pripoveduje to, kar drugi zamolčijo. Za demokracijo je treba delati.

Dr. Matija Zorn

Nadaljujem s predstavitvijo novih knjig Založbe ZRC.

Domači odzivi na globalne izzive je zbornik, ki je izšel v zbirki Naravne nesreče 5, izdajatej je Geografski inštitut Antona Melika, uredniki pa Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglič in Erik Logar.

Knjiga se prav v času, ko je pred nekaj meseci sosednjo državo prizadel potres, ves svet pa koronavirus, ozira na to, kako pri nas na lokalni ravni odgovarjamo na globalne izzive. Publikacija celovito predstavlja stanje na tem področju v Sloveniji ter delovanje naše države na mednarodni ravni v okviru Sendajskega sporazuma. Posebej so predstavljeni aktualni in v zadnjem času tudi pogostejši pojavi, kot so suše, požari v naravi in vročinski valovi. Obravnava tudi potrese, poplave, snežne plazove in ogroženost kulturne dediščine ter staranje prebivalstva kot pomemben vplivni dejavnik.

Naslovnica

V knjigi je štirinajst poglavij s področja naravnih nesreč. V razpravah so opisana raziskovalna spoznanja ter
primeri uporabe sodobnih tehnologij v primeru naravnih nesreč, s poudarkom na domačih odzivih na
globalne izzive. Knjiga opisuje tudi odzivanje in komuniciranje v primeru naravnih nesreč.

Knjiga je nastala kot rezultat 5. trienalnega znanstvenega posveta o naravnih nesrečah 2020 (31. marca) v organizaciji Oddelka za naravne nesreče Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju
z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Znanstveni odbor so sestavljali: dr. Miloš Bavec, Geološki zavod Slovenije, Darko But, Uprava RS za zaščito in reševanje, dr. Rok Ciglič, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Blažo Đurović, Direkcija RS za vode, dr. Mateja Ferk, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, dr. Andrej Gosar, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, dr. Andrej Kranjc, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dr. Blaž Komac, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, mag. Stanislav Lotrič, Uprava RS za zaščito in reševanje, dr. Matjaž Mikoš, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, dr. Karel Natek, UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, mag. Miha Pavšek, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, dr. Drago Perko, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Janez Polajnar, ARSO, Urad za hidrologijo in stanje okolja, dr. Marko Polič, UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Iztok Sinjur, Gozdarski inštitut Slovenije, Srečko Šestan, MORS, Civilna zaščita RS, dr. Matija Zorn, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.

Kaj prinaša knjiga Domači odzivi na globalne izzive ?

Blaž Komac: Domači odzivi na globalne izzive v Sloveniji in Evropi.

Katja Banovec Juroš: Sendajski monitoring: spletni poročevalski sistem za merjenje implementacije Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč 2015–2030.

Aleš Grlj, Petra Vovk, Žiga Kokalj: Zasnova in izvedba sušnega uporabniškega servisa.

Tomaž Šturm, Nikica Ogris: Meteorološki kazalnik požarne ogroženosti gozdov v Sloveniji.

Tjaša Pogačar, Lučka Kajfež Bogataj, Zalika Črepinšek: Prikaz dolgoletnega naraščanja toplotne obremenitve in možnosti uporabe spletnega vmesnika Heat-Shield.

Manca Volk Bahun, Mauro Hrvatin: Analiza snežnih plazov s smrtnimi žrtvami v Sloveniji po letu 1990.

Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Matija Zorn: Kulturna dediščina in naravne nevarnosti v Občini Kočevje.

Andrej Gosar: Vpliv žariščnih mehanizmov potresov 1998 in 2004 v Krnskem pogorju na njuni makroseizmični polji.

Mauro Hrvatin, Matija Zorn: Hidrološki odraz podnebnih sprememb v Podravju – bo poplav več ali manj ?

Marko Polič, Boštjan Bajec, Matija Svetina: Zaznava potresne ogroženosti pri stanovalcih nekaterih ljubljanskih stolpnic.

Tanja Cegnar: Učinkovito komuniciranje informacij za prilagajanje na podnebne spremembe.

Julij Jeraj, Marjan Malešič, Jelena Juvan, Miha Šlebir: Vodenje večorganizacijskega odziva na nesrečo.

Eva Dolenc, Damjan Slabe, Uroš Kovačič: Staranje prebivalstva kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče: primer usposabljanja iz prve pomoči.

Damjan Slabe: Identifikacija osebnih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za (ne)nudenje prve pomoči v sodobni slovenski družbi.

Naravne nesreče omejujejo razvoj (Zorn, Komac in Natek, 2009), zato se jim je treba izogniti ali pa prilagoditi (Komac in Zorn, 2014; Zorn, Ciglič in Komac, 2017). Na območjih, kjer se je razvila kultura izogibanja naravni nevarnosti ali sobivanja (prilagajanja), so vplivi naravnih nesreč manjši. Glede tega so velike razlike med posameznimi državami in tudi regijami znotraj držav. Slovenija se po svetovnem indeksu nevarnosti, ki ga je izračunala Univerza Združenih narodov, uvršča na 137. mesto med 173 državami. Njena prožnost je bila izmerjena z indeksom globalne prožnosti, kjer je Slovenija na 33. mestu. Uvodni rispevek Blaža Komaca nakazuje prostor za izboljšave, ki ga ima Slovenija z 59. mestom obvladovanja nevarnosti zaradi naravnih nevarnosti (Mikoš, 2016). Da bi dosegli dobro razumevanje tveganj, moramo skozi dolg proces, ki ga otežujejo številni dejavniki, nenazadnje tudi simbolni, saj je znanstveni jezik drugačen od upravljavskega. Ne samo, da imajo lahko enake besede različen pomen, temveč so različne tudi jezikovne okoliščine ter nameni in cilji govorca. Problem sporazumevanja je toliko večji med različnimi jezikovnimi ter gospodarskimi, kulturnimi in zgodovinskimi okolji. Zato so znanstveniki že pred desetletji spoznali, da je reševanje problematike naravnih nesreč, ki presegajo regije in tudi države, mogoče le s sodelovanjem in enotnim »jezikom«. Ta se je udejanjil v mednarodnih sporazumih, ki so nastali v okviru Urada združenih narodov za zmanjšanje nesreč (UN DRR). Sporazumi, kot sta Hjoški in Sendajski sporazum, pred njima pa še Desetletje za zmanjšanje posledic naravnih nesreč (International … 1989), postavljajo minimalne standarde razumevanja nevarnosti in njihovega obvladovanja. Slovenija je dober partner v mednarodnem okolju. Sledeč Hjoškemu sporazumu (Hyogo … 2005) je prek Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) junija 2015 na 3. svetovni konferenci Združenih narodov o zmanjšanju nevarnosti nesreč kot članica Evropske unije pristopila k Sendajskemu sporazumu za zmanjšanje nesreč 2015–2030 (Sendai … 2015; prispevek Banovec Juroševe (2020) v tej monografiji). Njegov cilj je zmanjšati število umrlih in prizadetih oseb, znižati škodo ter povečati število držav s strategijami. Hkrati želi Senajski sporazum okrepiti mednarodno sodelovanje tudi s povezovanjem znanosti in upravljanja tveganj oziroma sporazumevanja znanosti in politike.

Posvečeno dr. Milanu Orožnu Adamiču (1946–2018), pobudniku in prvemu vodji Oddelka za naravne nesreče Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: