Prešernova nagrajenca sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič


Prešernova nagrajenca za leto 2021 sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, je pravkar sporočil Upravni odbor Prešernovega sklada. Nagrajence po tradiciji zadnjih let razglasijo na Prešernov rojstni dan ali na Ta veseli dan kulture.

Feri Lainšček

Pisatelj pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literature (romani, pesniške zbirke, kratka proza, dela za otroke in mladino, filmski scenariji, radijske igre), je zapisano v utemeljitvi. Njegovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture. V slovenski literarni prostor je Lainšček vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji in do danes objavil več kot sto monografskih del. V mladinskem slovstvu je med najbolj prepoznavnimi zbirka pravljic Mislice (1999), v književnosti za odrasle pa je izjemen predvsem po svojih romanih. Med najodmevnejšimi so nagrajeni romani Ki jo je megla prinesla (1993), Namesto koga roža cveti (1991) in Muriša (2006). Njegova dela so bila prevedena v številne svetovne jezike: nemščino, angleščino, slovaščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, madžarščino, danščino in francoščino, več njegovih romanov pa je doživelo tudi filmsko upodobitev.

Marko Mušič

Arhitekt Marko Mušič prejme nagrado za življenjsko delo na področju arhitekture. V slovenskem in širšem prostoru Balkana deluje na tem področju že skoraj 60 let in zaseda v njem prav posebno mesto. Sin arhitekta Marjana Mušiča in učenec velikega Edvarda Ravnikarja se je kot komet pojavil na zvezdnem nebu jugoslovanske arhitekture v 60. letih, kjer je veljal za »čudežnega dečka«, ki je na večjih arhitekturnih natečajih po bivši državi nagrade pobiral kot za stavo. V mladostnem zagonu je ustvaril nekaj svojih najbolj fascinantnih arhitekturnih del, iz katerih veje veter ekspresionizma, z vso svojo oblikotvorno dramo ujet v jadra mladega in prožnega betona. 
Njegove zgodnje umetnine, ki so najbolj »avtorske«, so razpete med arhitekturo in skulpturo, med igrivim zgibanjem izvirnih poligonalnih geometrij ter med organsko sproščenostjo glinenih modelov, skozi katere je snoval svoje volumne. A te oblike (…) nikoli ne izhajajo same iz sebe, temveč se vedno navezujejo na regionalno arhitekturno izročilo, ki ga na sodoben, abstrakten način preoblikuje oziroma reinterpretira. 
Marko Mušič, izjemen risar in samosvoj arhitekturni potohodec ter humanist, prepoznaven v posebni, včasih kontroverzni drži, ki vztraja »proti toku časa« in arhitekturnim trendom, še vedno lovi duha »arhitekture za vse čase«, kot se je izrazil njegov oče, ter nagovor »večnostne arhitekture«, kot ga neslišno nagovarja nepreseženi mojster slovenske arhitekture Jože Plečnik. V tem stremljenju je tudi tako izjemno dragocen še posebej za slovensko arhitekturo, umetnost, kot tudi kulturo nasploh.

Brane Senegačnik

Nagrade Prešernovega sklada pa prejmejo pesnik Brane Senegačnik, violinistka Lana Trotovšek, gledališki režiser Tomi Janežič, filmski režiser Matjaž Ivanišin, slikar Sandi Červek in arhitekti Budja-Jereb-Majoranc.

Nagrado Prešernovega sklada v letu 2021 prejme pesnik Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer.

Lana Trotovšek

Violinistka Lana Trotovšek prejme nagrado Prešđernovega sklada za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih. 

Tomi Janežič

Gledališki režiser Tomi Janežič je nagrajen za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih.

Matjaž Ivanišin

Filmski režiser Matjaž Ivanišin dobi nagrado za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan.

Sandi Červek

Akademski slikar Sandi (Aleksander) Červek je nagrajenec za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj. 

Arthitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc

Arhitekti Blaž BudjaRok Jereb in Nina Majoranc dobijo nagrado Prešernovega sklada za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Term Čatež.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada je slikar, likovni teoretik, doktor filozofije in izredni član SAZU Jožef Muhovič, podpredsednica pa mezzosopranistka, koncertna in operna pevka Bernarda Fink Inzko. UO PS ima petnajst članov, za nagrado pa je potrebno na tajnem glasovanju prejeti najmanj dve tretjini glasov vseh. Lahko se zgodi, da nihče od kandidatov ne prejme teh glasov in s tem Prešernove nagrade ni ali je samo ena, kot se je že zgodilo. Če je potrebno, je krogov glasovanja več in gre na izpadanje, kot se reče. Vsekakor Prešernove nagrade ni lahko dobiti.

Člani Upravnega odbora Prešernovega sklada od letos so: dr. Jožef Muhovič (predsednik), Bernarda Fink Inzko (podpredsednica), dr. Rok Andres, Lovrenc Blaž Arnič, Marko Cotič, Barbara Drnač, ddr. Igor Grdina, Katarina Klančnik Kocutar, Mateja Komel Snoj, dr. Janko Kos, Ženja Leiler Kos, dr. Jože Možina, Jurij Paljk, dr. Robert Simonišek in dr. Sonja Weiss.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: