Založbe podaljšujejo spletni knjižni sejem vsaj do 5. decembra


Vrsta slovenskih založb se je obrnila na medije z obvestilom, da same podaljšujejo spletni 36. Slovenski knjižni sejem z možnostjo nakupa knjig s precejšnjim popustom.

Kot se je izkazalo, je bil spletni sejem sicer informativno dober, ni pa bil komercialno uspešen in so zato založbe utrpele ogromno škodo, saj mnoge stavijo najbolj na sejem v Cankarjevem domu, kjer je teden dni zelo živahno. Stik s kupci in bralci je neposreden, prihajajo avtorji, knižničarji, se neposredno dogovarjajo, pregledujejo knjige in kaj preberejo, otroci izberejo knjige potem, ko jih vzamajo v roke, podobno odrasli…

Tega letos vseeno ni bilo, država pa založbam ni pokrila izpada dohodka.

Tako se je na javnost obrnila Celovška Mohorjeva družba, ki ponuja izbor svojih knjig s popustom še do 5. decembra.

Dragi ljubitelji knjig!

V časih, kot so, smo lahko veseli, da obstaja spletni svet.

V času letošnjega e-Slovenskega knjižnega sejma, ki traja še do 5.12. 2020, vam ponujamo na vse slovenske knjige iz Mohorjeve založbe Celovec popust 25 %, za nekaj knjig pa do 50 % samo po direktnem naročilu preko spleta www.mohorjeva.com ali na T: 0043 463 56 515-20, E: zalozba@mohorjeva.at.

Podobno se na bralce obrača Slovenska matica.

Obveščamo vas, da bo 36. Slovenski knjižni sejem trajal vse do petka, 5. decembra. Na spletnem naslovu http://www.slovenska-matica.si/kategorija-izdelka/vse-knjige/ lahko v tem času vse knjige Slovenske matice nakupujete po ugodnejših cenah.



Naj vas v teh nenavadnih časih navdihujejo najboljše knjige.

V tem smislu so v hudi stiski še ostale založbe, saj je malo možnosti, da bodo knjigarne ponovno odprte, če se razmere spričo epidemije ne bodo precej izboljšale, kar pa žal ne kaže.

Ministrstvo za kulturo žal sedaj nima jasnega stališča, kako založbam pomagati, da pridejo njihove knjige do bralcev, še težje je onim založbam, ki ne domujejo v Ljubljani, teh pa je več kot polovica.

Z rednim programom se je sejem sicer končal, ni pa tako uspešen, za nekatere pa je bil prav porazen, saj je že poštnina za pošiljanje knjig npr. iz Italije ali Avstrije precejšnja.

Če knjigarne še ne bodo odprte, bi morala država v najkrajšem možnem času, tako kot zna čez noč reagirati na nekatere (nevšečne) stvari, poiskati rešitev za zelo hudo stisko založb in knjigarn.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: