Čeprav se bo 36. Slovenski knjižni sejem dogajal le na spletu, pa bodo razne tradicionalne nagrade vseeno podeljene, čeprav brez prisotnosti javnosti. Na samem odprtju sejma, kot se je zadnja leta dogajalo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, so podeljevali Schwentnerjevo nagrado za najboljšega slovenskega založnika. Schwentnerjeva nagrada je slovensko panožno priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov.
Primož Premzl v NUK na odprtju razstave Podobe slovenske Štajerske, foto Marijan Zlobec
Letošnji nagrajenec je znani mariborski založnik in galerist Primož Premzl. Ker podelitve nagrade v živo ne bo, mu lahko čestitamo le preko medijskih ali družabnij objav. Sam pa je na svojem FB profilu pravkar objavil svoj nagovor z odra kot nagrajenec, ki nagovarja slovensko javnost, še posebej pa ljudi, s katerimi je dolga desetletja sodeloval; iz štajerskega, pa tudi vseslovenskega in mednardnega okolja. Zato povzemam njegov govor in zahvalo tudi tu.
“Radost v srcu. Sporočilo mojim fb prijateljem. Pri jutranjih poročilih je bilo povedano, da sem letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo na področju založništva. Ker bo letošnji Knjižni sejem virtualen, bo tudi podelitev osrednje nagrade, ki se ob tem dogodku podeljuje, takšna. Obrazložitve nagrade še nisem prebral, v nadaljevanju pa Vam dodajam svoj zahvalni nagovor. Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, kolegi, ljubitelji knjig! Nagovarjam Vas kot letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo, nagrade, ki se podeljuje za posebne dosežke na področju založništva in knjigotrštva. Nagrade sem se iskreno razveselil in mi zares veliko pomeni, še posebej ob dejstvu, da sem v dvaindvajsetih letih njenega podeljevanja sploh prvi vzhodno od Ljubljane delujoči založnik, ki prejema to priznanje, torej tudi prvi v Mariboru. To me navdaja z dodatnim ponosom.
Da je do te nagrade prišlo, se moram zahvaliti v prvi vrsti gospodu Slavku Preglu, ki me je za to predlagal, seveda pa sem hvaležen tudi članom komisije za podeljevanje Schwentnerjeve nagrade, da so v mojem skoraj tridesetletnem delovanju v založništvu prepoznali kakovost založniške produkcije, ki ji je uspelo na slovenskem knjižnem trgu zapolniti specifično vrzel. A za moj uspeh so zaslužni tudi avtorji, prevajalci, lektorji, oblikovalci in vsi drugi, ki so mi zaupali, me podpirali in s svojim znanjem pripomogli k realizaciji mojih založniških projektov, zato gre moja zahvala ob tem predvsem njim. Na moji uredniški, založniški in tudi avtorski poti pa so mi pomagali tudi financerji, sponzorji in donatorji, ki so verjeli vame in v moje delo. In ker brez te pomoči vse to ne bi bilo mogoče, se ob tej priložnosti zahvaljujem tudi vsem njim.
S svojo založbo Umetniški kabinet Primož Premzl spadam v kategorijo butičnega založništva, saj sem v osemindvajsetih letih izdal vsega 53 naslovov, skoraj izključno knjige z domoznansko vsebino – knjige o Mariboru, Ptuju in slovenski Štajerski, a tudi širše. Nekatere od teh izdaj so popolni faksimili in reprinti, zato so bili to vsebinsko, uredniško-tehnično in tudi finančno nadvse zahtevni projekti, v nekaj primerih bi lahko rekel celo podvigi. Moje življenjsko vodilo so visoki standardi in zavedanje o naši minljivosti, zato je moj pristop k izdaji vsake knjige, kot da je moja zadnja. Želim si, da bi ta moj odnos prepoznali tudi bralci ob prelistavanju in prebiranju knjig moje založbe.
Ker pa je moje delo, hkrati tudi moje poslanstvo, lahko rečem le, da je največja sreča, če se lahko s tem, kar te resnično veseli, tudi preživljaš. Ob tem pa mi je uspelo ostati miniaturna založba, kar je prav tako svojevrstna umetnost. A imel sem srečo, da je bil moj čas temu v glavnem naklonjen. Razmere so se občutno spremenile šele z gospodarsko krizo leta 2008, ki je zdesetkala slovenske založbe, vse, ki smo preživeli, pa prisilila k spremembam in velikemu prilagajanju položaju na trgu. Delovanje založb pa hromijo še vedno manjše zanimanje za tiskano knjigo in s tem povezana nizka bralna kultura in spremenjene navade uporabnikov knjig, pri čemer je ob pospešeni digitalizaciji treba omeniti naraščajočo uporabo elektronskih medijev, za nameček pa je zdaj tu še epidemija COVID 19, ki je preprečila tudi letošnji, 36. Slovenski knjižni sejem v obliki, kot smo je bili vajeni doslej.
Vse to vodi v nadaljnje upadanje knjižne produkcije in s tem v vse težji položaj nas, založnikov. To negotovo obdobje bo zahtevalo od nas skrajne napore že, če bomo hoteli sploh preživeti, in bomo pri iskanju novih komunikacijskih kanalov in novih poti do bralcev potrebovali še dodatno mero ustvarjalnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Ob vsakoletnem prazniku slovenske pisane besede in slovenske kulture nasploh, Slovenskem knjižnem sejmu, tokrat prvem virtualnem knjižnem sejmu, želim vsem sodelujočim založnikom veliko uspeha, bralcem pa dobro izbiro in veliko užitkov ob knjigah. Naj živi slovenska knjiga! Hvala za pozornost in ostanite zdravi. Lepo Vas pozdravljam.”
Primož Premzl
https://marijanzlobec.wordpress.com/2019/09/18/ampelografske-upodobitve-vinzenza-in-conrada-kreuzerja/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/11/24/nagrajene-knjige-za-oblikovanje-na-34-sks/