Celjska Mohorjeva družba je oznanila izid svoje Redne zbirke 2021, s čimer je pokazala, da lahko kljubuje epidemiji novega koronavirusa in izdaja knjige, ki jih bo sicer predstavila na virtualnem 36. Slovenskem knjižnem sejmu od 23. do 29. novembra.
Redena zbirka 2021 obsega knjige: Mohorjev koledar 2021. Tradicionalni, že 163. koledar najstarejše slovenske založbe, s kalendarijskimi podatki in pestrimi prispevki avtorjev z različnih področij našega življenja in v tematskih sklopih govori o aktualnem svetu.
Mohorjev koledar 2021 kot rečeno vstopa v 163. leto izhajanja in se tako kot vsakoletna knjižna izdaja ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovali slovensko preteklost in sedanjost. Obeležuje pa tudi 170-letnico ustanovitve Mohorjeve družbe.
Avtorji prispevkov so: Igor Grdina, Lojze Kozar ml., Edvard Kovač, Miran Hladnik, Milan Jazbec, Aleš Maver, Marko Frelih, Renato Podbersič ml., Dejan Pacek, Andrej Rahten, Anton Stres, Stane Granda, Jože Faganel, Jožef Abram, Ljudmila Bokal, Roman Globokar, Zala Bojović, Zvonka Zupanič Slavec, Mojca Škrinjar, Ivan Janez Štuhec, Sebastjan Kristovič, Petra Koprivnik, Damir Globočnik, Andrej Šalehar, Majda Strašek Januš, Maja Artenjak, Janez Bogataj, Rafko Valenčič, Jože Maček, France Pibernik, Drago Jančar, Berta Golob, Jožica Pizzoni, Jože Urbanija, Gregor Čušin, Ivana Vatovec, Milan Debeljak, Saška Ocvirk, Tone Gorjup, Peter Orešnik, Tanja Ozvatič, Karl Hren, Franc Kelih in Marko Tavčar.
Druga knjiga v zbirku je K izvirom verstev zgodovinarja religij in kardinala Juliena Riesa (1920–2013).
Slikovna monografija prinaša še vedno aktualna spoznanja. Pred nami se razkrije kompleksen, a hkrati intimen pogled na človeško bitje, ki je inherentno povezano s pojmi religioznega. Poglobljeno besedilo je obogateno z več kot tristo fotografijami predmetov, simbolov in arhitekturnih znamenitosti, ki podkrepijo religiozno izkustvo zgodnjega človeka.
K izvirom verstev prinaša kompleksen uvid v rojstvo homo religiosusa, vernega človeka. Vse odkar se je človek dvignil na dve nogi, se je spraševal o tem ali onem čudežu, ki je poganjal življenjski tok. Noč so v nemirni nevihti razsvetljevale strele, podnevi je na skale sevala veličastna rumena krogla, ki ga je ob pogledu nanjo povsem zaslepila. Ko je pojave pripisal realnosti onkraj dosegljivega z običajnimi čutili, se je rodila religija.
Julien Ries nas popelje po svetu, kjer spoznamo transcendentne sile svetlobe: bogove plodnosti, bratstva, poljedelstva, pa tudi sile teme: bogove vojn, uničenja in smrti. Plast za plastjo se odkrivajo prve civilizacije po vsem svetu, dokler se knjiga ne strne v monoteističnih verstvih, najprej z judovsko in kasneje s krščansko ter islamsko veroizpovedjo. Knjiga predstavlja poglobljene študije in sintezo najrazličnejših humanističnih ved, ki presegajo zgolj zgodovinski ali teološki vpogled, obenem pa veliko dajo tako raziskovalcu, ki se bo teme lotil poglobljeno, kakor tudi naključnemu bralcu, ki bo v slikovnem gradivu našel religiozni odtis človeške zgodovine. Predgovor je napisal dr. Robert Petkovšeka, knjigo pa je prevedel Gregor Lavrinec.
Giovannino Guareschi s svojimi knjigami prav gotovo ni nikoli pomislil, da se bo uvrstil v Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe, še posebej ne v slavno serijo Slovenske večernice in kot jubilejno knjigo št. 170. Zadnjih 49 zgodb o duhovniku don Camillu in partijskem funkcionarju Pepponeju, je nabitih s humorjem, ki v vsakem času brezkompromisno držijo ogledalo sodobni družbi. Že v svoji osmi knjigi, (vse so izšle pri Celjski Mohorjevi družbi), na šaljiv način opisuje dogodivščine duhovnika in komunističnega župana, ki se soočata s političnimi, življenjskimi in družinskimi težavami. Zgodbe nam na sočen in berljiv način pokažejo, da se tudi med nasprotnimi bregovi lahko stkejo nenavadne prijateljske vezi. Knjigo je prevedel Dean Rajčić.
Zakaj je moral umreti arhivar Simon Razinger?
Nekaj posebnega je knjiga novinarja, publicista in urednika Vinka Vasleta Arhivar. Kriminalni roman, v katerem se zgodba dramaturško prepričljivo stopnjuje kot v napetem filmu. Domnevna skrivnostna smrt edine priče umora nam razkrije družinsko tragedijo, preiskovanje primera smrti višjega arhivarja pa zločine iz časa po drugi svetovni vojni, ki so zavrteli kolesje usode mnogih ljudi.
Čistilka Anela Koprivnikar v skrivni sobi Glavnega arhiva nekega jutra najde umirajočega Simona Razingerja. Očitno si je sodil sam. Skoraj tri desetletja pozneje končno prisluhnejo njegovi vdovi, ki je še vedno prepričana, da je šlo za umor. A vsako odkritje odpre celo vrsto novih vprašanj. Na osrednje – zakaj je moral umreti mladi arhivar – odgovor išče kriminalistični inšpektor Mitja Rebolj. Se mu bo uspelo izmotati iz zapletenih političnih in osebnih zank? Se bo uspel rešiti izpod plazu zamolčanih resnic in skritih zločinov? Krog ljudi, ki jim lahko zaupa, se v nekem trenutku skrči v piko požirajoče črnine.
Arhivar je napeta kriminalna zgodba, ki se tematsko napaja v resničnih dogodkih naše polpretekle zgodovine. Ob prelomu totalitarnega režima in nastopu demokratično izvoljenih oblasti so bili mnogi politični arhivi izpraznjeni. Veliko gradiva je bilo uničenega, marsikaj je izginilo neznano kam. V takih dokumentih pa običajno niso le dokazi o dogodkih nekega preteklega časa, ampak so tudi osebne zgodbe ljudi z imeni in priimki. Glavni junaki knjige v napetem pripovednem loku pridejo do skupnega zaključka, da je zgodovina pomembna. Za posameznika prav toliko, če ne še bolj kot za skupnost, narod, državo.
Svojemu delu predan policijski inšpektor Mitja Rebolj s pomočjo obveščevalca Gregorja Kralja in nekdanje žene Leje raziskuje skoraj trideset let star primer samomora. Generalna državna tožilka se namreč strinja z vdovo pokojnika, da je šlo v resnici za umor. Kakšna je bila vloga direktorja arhiva Kristijana Benka, kaj skriva šef policije Branimir Meglič in kdo je skrivnostni Izidor Kolnik? To je le nekaj vprašanj, ki bralca držijo v napetosti vse do zadnje strani romana.
Ddr. Tončka Sranonik je prispevala svojo najnovejšo knjigo Časarnica pri gospe Ažbeti. Slikanica z očarljivo, realistično, a hkrati tenkočutno pripovedjo govori o dragocenosti časa in krhkosti zdravja, o hvaležnosti in razdajanju, iz katerih se rodi neuničljiva ljubezen. Tecidol je simbol za mesto sicer senzibilnih slehernikov, a povsem ujetih v svet vsakdanjosti.
Priseljenka Ažbeta v tem tujem mestu nima nikogar in ničesar razen obilja vsega svojega časa. In edino, kar ima, z veseljem deli z drugimi:” »Ljudem bi lahko prodajala svoj ljubeznivi čas. Če bi za plačilo dobila prijazno besedo, nasmeh ali vsaj topel pogled – to bi vsem dobro delo!« Vsem nam manjka časa. Kaj vse bi lahko dosegli, popravili, izboljšali, naredili … če bi le imeli več časa! A ni je valute, s katero bi ga lahko kupili. Preskok do nakupa časa se zato lahko zgodi le v fantazijskem svetu in poslanstvo prodajati čas lahko doleti le plemenito osebo. Vse dokler tudi sama ne ostane brez trohice časa in se preseli v kraljestvo večnega časa. A sled njenega upanja, sočutnosti, dobrote in plemenitosti po drugih ljudeh žari naprej …Knjigo je ilustrirala Dunja Kofler.
Marijan Zlobec
Arhivar Vinka Vasleta